Strah pred umetno inteligenco je iracionalen, večja nevarnost za družbo je nizka rodnost

Piše: Domen Mezeg (Nova24TV.si)

“Ko začne nek profesor doktor trditi, da lahko moški rodi, s tem uničuje znanost. In to se dogaja. Nimamo samo lažnih novic in lažne enciklopedije, imamo tudi lažno znanost,” je prepričan računalniški strokovnjak prof. dr. Matjaž Gams, ki za človeške družbe vidi resnično nevarnost v prenizki rodnosti in posledično demografski katastrofi (kot meni tudi Elon Musk) kot pa v umetni inteligenci, ki je v temelju nekaj zelo pozitivnega. 

V tokratni oddaji Intervju na RTV Slovenija je TV voditeljica Vida Petrovčič gostila pionirja računalništva in umetne inteligence ter vodjo oddelka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Štefan prof. dr. Matjaža Gamsa. Dotaknila sta se področja umetne inteligence, ki je kot zelo aktualna tematika močno prisotna v javnem diskurzu. Ta sicer prinaša veliko dobrih stvari, zadnje čase pa tudi strahov ali bo nadomestila človeka, zlasti ko je govora o klepetalniku Chat GPT. Pojavlja se vprašanje, ali bo naposled izrinila ljudi iz mnogih poklicev. Petrovčič: “Nas umetna inteligenca ogroža ali je samo koristno orodje v rokah ljudi?” Kot je Gams uvodoma pojasnil pojem “umetna inteligenca”, se ta pojavi na umetnih sistemih. Gre pa v osnovi za isti pojav, torej inteligenco, ki ga srečamo tudi pri živih bitjih. In fenomenalna inteligenca, ki jo ima človek kot najpametnejše živo bitje na Zemlji, se skuša replicirati na računalnikih, mobilnih telefonih, robotih, avtomobilih itd.

Prepričan je, da nas bo umetna inteligenca zelo verjetno prehitela. Je pa to po njegovem ključno za razvoj človeške vrste. “Razvoj inteligence, superinteligence je eden najbolj pozitivnih stvari, ki najmočneje potiska naprej razvoj človeške civilizacije. Strah pred njo je povsem iracionalen. Pojavil se je, kadar koli se je pojavila neka tehnološka inovacija, ne glede na to, za kaj je šlo (letalo, vozilo, mobilni telefon, računalnik itd.). Vedno se je pojavilo veliko število strahov, kaj vse bodo ljudje izgubili, denimo delo itd. Ampak če pogledate tiste države, ki so hitro uvedle te inovacije, denimo robote, imajo višji standard, manj brezposelnosti, skratka, so uspešne. In tiste, ki so bile počasne pri uvajanju na vseh tehnoloških področjih, zaostajajo,” je pojasnil strokovnjak. Po njegovem imajo države, ki zaostajajo, mnogo več problemov. Zato pa je ključno, da tudi Slovenci razumemo, da je treba intenzivno uporabljati Chat GPT in podobne programe, da bomo na vrhu razvoja človeštva.

Glede Chat GPT-ja je pojasnil, da človeški razvoj napreduje v skokih. To, kar se je z dotičnim klepetalnikom zgodilo, pomeni velik skok naprej. Še vedno gre za orodje, program, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da gre za velik skok naprej. O Chat GPT-ju lahko razmišljamo kot o otroku, ki ima še vedno veliko pomanjkljivosti, vendar pa je na določenih področjih že genialen. Na takšen način lahko povprečen človek razume, kaj se je s tem sistemom spremenilo. Lahko si ga predstavljamo tudi kot človeka, ki si je prebral celotNI svetovni splet, si vse zapomnil … Naši možgani pa so nevroni in povezave med njimi (to je zgolj teoretično, ker ne razumemo dobro delovanja človeških možganov …). In potem ko bi imel znanje o celotnem spletu, bi ga vprašali kar koli in bi znal odgovoriti oziroma informacije smiselno povezati med seboj. Chat GPT zna namreč do določene mere poiskati tudi vsebinske povezave. Na nekaterih področjih je uspešNEJŠI od človeka, ponekod je primerljiv s človekom, ponekod pa še vedno močno zaostaja.

Danes je neprimerno večja nevarnost jedrske vojne kot pa uničenje človeštva zaradi umetne inteligence!
V nadaljevanju je opozoril, da so se strahovi pred novostmi vedno pojavljali, denimo da nas bodo zasužnjili roboti itd., a se nič od tega ni uresničilo. “Ljudje so celo razbijali stroje, ker so mislili, da izgubljajo delo,” je spomnila Petrovčičeva. Resnica pa je takšna, da so imele države, ki so uvedle več strojev, tudi več dela. Pri umetni inteligenci pa je celo tako, da statistično dokazano rešuje človeška življenja, denimo v zdravstvu. Podobno je tudi z avtomobili in letali. Če bi potovali s konji ali cepelini, bi bilo smrti na kilometer poti mnogo več. “Tehnološke rešitve, ki se jih tako strahotno bojimo, v resnici prinašajo dobrobit človeštvu in posamezniku. Zaradi tega posameznik živi bolje, bolj varno, bolj kakovostno.” Seveda pa obstaja nevarnost, da bi se UI v ekstremnih razmerah zlorabilo, napačno uporabilo in bi lahko zelo škodovala človeštvu … Na nek način podobno kot jedrsko orožje. Vendar pa je nevarnost jedrske vojne danes neprimerljivo večja kot uničenje človeštva zaradi UI. “Videti je, da smo človeške množice iracionalne, kot smo bili pred stotimi leti, kot da se ne bi ničesar naučili.” 

Gams je prepričan, da se umetne inteligence ne da dobro regulirati, ustaviti tisto, kar človeku najbolj pomaga, pa je nesmiselno. Obstaja pa nevarnost, da bo politika zanemarila tistih nekaj odstotkov zadev, na katere opozarja stroka. “UI nam bo naprtila nevarnost samo v primeru, če bomo ekstremno neumni. Ne smemo denimo izdelati avtonomnih orožij, ne smemo jim priznati statusa živih bitij itd.” Zaenkrat pa smo še daleč, da bi naredili dovolj veliko število tovrstnih napak, stroka pa se vsaj do neke mere upošteva. Prek medijev je ljudi treba obveščati, da je UI zelo pozitivna. Ker pa je zelo močna (tudi premočan avto poveča nevarnost prometne nesreče) … “Vsako stvar lahko gledaš kot grožnjo. S sekiro lahko nekoga udariš po glavi in umre, lahko pa z njo sekaš drva. Reči, da boš prepovedal sekire, zato ker lahko včasih nekdo nekoga udari po glavi … Podoben pojav je pri umetni inteligenci. In to kar se dogaja, je strah pred tisto močjo, ki jo začutiš, ko Chat GPT testiraš v globino. Ampak ko ga testiraš v globino, zelo hitro ugotoviš, da mu manjkajo prave človeške lastnosti.”

Bolj kot umetne inteligence naj nas bo strah nizke rodnosti in kulture izbrisa
Če potrebujem nek pravni ali zdravniški nasvet, je za začetek ceneje in hitreje, da ga dobim od Chat GPT-ja. Če želim napisati neko besedilo, ga lahko bistveno hitreje in s tem denimo privarčujem čas, ali pa v enakem času naredim več in tako bolje zaslužim itd. V tem je pozitivna stran umetne inteligence. Program po mnenju strokovnjaka mora biti pameten, če želimo, da nam kakovostno svetuje. Gams je prepričan, da bi nas bolj kot apokalipse zaradi umetne inteligence moralo biti strah demografske katastrofe, v primeru slovenske družbe predvsem zaradi upadanja rodnosti. Ravno tako Gams kot grožnjo človeški civilizaciji dojema Georgea Sorosa in kulturo črtenja (Cancel Culture). Morda je stališče Sorosa pred 30 leti, ko je bil globalno večji odstotek patriarhalnih družin in visoka rodnost še smiselno, danes pa je škodljivo, saj se mnoge družbe zelo hitro starajo. Sogovorca sta se dotaknila tudi morebitnega pojava politične korektnosti na spletnih klepetalnikih (denimo Chat GPT-ju).

Gams vidi problem predvsem v tem, da vplivneži po svetu (kot je Soros) vplivajo na masovne medije in na tisto, kar se širi na spletu, zatem pa se to usidra v mišljenju posameznikov, tudi strokovnjakov, ki urejajo (strokovne) spletne publikacije (denimo Wikipedijo). Idejam o nujnosti zmanjšanja rodnosti na svetu (kar je danes že škodljivo), so se najprej začeli pridruževati ameriški, zatem pa tudi britanski profesorji. V sklopu te ideologije se skuša ustvariti način življenja, da ženska ne bo več imela časa za otroke in uničiti tradicionalne (od vekomaj trajajoče) vzorce družinskega življenja. “Ko začne nek profesor doktor trditi, da lahko moški rodi, s tem uničuje znanost. In to se dogaja. Nimamo samo lažnih novic in lažne enciklopedije, imamo tudi lažno znanost,” pojasni Gams in doda, da gre za znanost, ki je posledica strahu, da bo človeštvo uničilo celotni planet. Človeštvo pa mora z dovolj visoko rodnostjo ohraniti produktivno/kreativno energijo družbe (po Elonu Musku), da bo lahko odšlo na druge planete. Po Gamsovih študijah (ki jih Musk ne pozna) bo človeštvo izumrlo v tisoč do 10 tisoč letih, če se ne bo selilo na druge planete (denimo na Mars itd.), celo v idealnih pogojih za življenje na Zemlji.