Predvolilna tekma postaja čedalje bolj umazana, saj vsi tisti, ki trepetajo pred izgubo svojih privilegijev ter koncem sesanja javnega denarja, izgubljajo živce. Tako je v javnosti zaokrožilo pismo Gorana Forbicija, direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). V omenjenem pismu skuša čim bolj »srati« po SDS, očitno tudi zaradi napovedi, da bo slednja, če bo vodila vlado, naredila red pri financiranju nevladnih organizacij, kar pa očitno nikakor ni všeč raznovrstnim Sorosovim plačancem, ki jim ni dovolj pridobivati novce od svojega globalnega sponzorja, ampak izsesavajo tudi slovenski proračun.
Kdo je Goran Forbici? Gre za razmeroma mladega človeka, ki očitno močno ljubi komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, kar je razvidno tudi s fotografije. Tudi za t. i. nevladne organizacije je znano, da so to večinoma društva, gibanja in zavodi z izrazito levičarsko usmeritvijo. Najbolj ironično je seveda, da svojo »nevladnost« dokazujejo tako, da jih financira kdo drug kot vlada oz. država. Povedano drugače: ker vsa ta falanga ni sposobna proizvajati dodane vrednosti za pokritje stroškov svojega delovanja, se je seveda prisesala na državni proračun. In sedaj, ko jim teče voda v grlo, so seveda krenili v ofenzivo. Tudi tako, da zlorabljajo mrežo novic nevladnih organizacij za navodila, katere stranke nikakor ne smejo podpreti na volitvah.
Poglejmo, kaj so zapisali. »SDS v primeru zmage napovedala absolutno ukinitev financiranja vseh nevladnih organizacij. Pomeni to konec gasilskih, lokalnih športnih, kulturnih, turističnih društvev, vrhunskega športa, katoliških vrtcev in osnovnih šol, društev upokojencev?« No, precejšnje zavajanje, s katerim skušajo tudi ne-levičarski del civilne družbe prepričati, češ da gre tudi zanje. Ob tem se sklicujejo na izjavo Branka Grimsa prejšnji četrtek, ko je na televizijskem predvolilnem soočenju na TV Slovenija napovedal, da bo njegova stranka ukinila javno financiranje nevladnih organizacij, češ da se »300 milijonov meče skozi okno letno za nevladne organizacije, od katerih, kot je recimo Mirovni inštitut in podobno, Slovenija dejansko nima nobene razvojne koristi.«
»Če bi poslančeva napoved obveljala, bi to pomenilo konec državne in občinske podpore gasilskim, kulturnim, športnim, lovskim, ribiškim in turističnim društvom, pa tudi konec financiranja katoliških in drugih zasebnih vzgojnih in izobraževalnih ustanov in recimo tudi društev upokojencev.« No, in potem našteva vse mogoča društva, ob tem pa je pisec seveda namerno in zavajajoče v ta sektor vključil kar celotno paleto civilne družbe, ki naj bi bila odvisna od javnih sredstev.
Seveda so morali v bran vzeti predvsem levičarsko jedro nevladnih organizacij, ki po oceni pisca pisma dobi zelo malo. »Mirovni inštitut je lani od države prejel 356 tisoč evrov, Amnesty Slovenija 47 tisoč, Legebitra 432 tisoč, Ženski lobi Slovenije 0 evrov, društvo DIH 62 tisoč, društvo Parada ponosa 21 tisoč, zavod Maska Janeza Janše pa 242 tisoč. Skupaj gre za manj kot 1,2 milijona evrov. Tudi če znesek podvojimo ali potrojimo za primer, da smo kakšno organizacijo nenamerno izpustili, je to skupno še vedno manj, kot je na primer lani od države dobil največji posamični prejemnik javnega denarja med slovenskimi nevladnimi organizacijami – šentviški Zavod Sv. Stanislava, ki je prejel 4,9 milijona evrov.« No, pa smo spet tam – kažejo s prstom na katoliško Cerkev, ki naj bi največ dobila iz proračuna. Saj se najbrž spomnite famoznega izračuna, ki so ga pred leti objavili v Mladini? Tudi tam so namerno mešali jabolka in hruške ter dokazovali, kako veliko javnega denarja gre v cerkvene roke.
Ampak pojdimo naprej. Kot piše Forbici, so se v SDS potegnili nazaj, »še vedno pa po spletu jasno in glasno napovedujejo diskriminacijo in izključevanje tistih organizacij, ki se z njimi idejno in politično ne strinjajo. In te napovedi niso za nevladnike v resnici nič manj nevarne, kot je bila izvorna Grimsova grožnja.« No, nosilce levičarskih organizacij najbrž skrbi, da se jim bo zgodila podobna usoda kot Sorosovi mreži za odprto družbo, ki se je nedavno umaknila z Madžarske zaradi »diktatorja« Viktorja Orbana.
»Napoved, da se bo določene organizacije kategorično, v maniri najhujših partijcev, odrezalo od javnega financiranja, lahko zato pomeni samo eno – prirejanje rezultatov javnih razpisov oziroma politično vmešavanje v odločanje strokovnih komisij na javnih razpisih. Drugo ime za takšno ravnanje je zloraba politične moči in oblasti ter kršitev temeljnih načel enake obravnave in strokovnega odločanja. Si bi tega res lahko kdorkoli želel?« je še zapisano v pismu. Naj ob tem spomnimo, da smo nedavno pisali o financiranju zavoda Maska. Gre za tisti zavod, ki ga sestavljajo znameniti trije krjavlji, ki so ime in priimek ukradli predsedniku SDS Janezu Janši, seveda so iz proračuna tudi obilno plačani. In vsaj dva od njih sedaj kandidirata kje drugje kot v volilnem okraju Grosuplje – na listi Levice. Kdo torej koga vleče za nos?
»Vseeno pa bi bilo naivno misliti, da bodo v primeru uresničitve njihovih napovedi kratko potegnili le tisti, ki so jim trn v peti. Ne – prav vsi bomo, boste in bodo na slabšem. Oblast – katerakoli že – bi morala razumeti, da ne sme financirati samo, kar ji je všeč, temveč tudi delo in aktivnosti tistih, ki z njo morda niso najbolj zadovoljni. Odgovorna oblast in politika se namreč zavedata, da vsaka država enako kot gasilce rabi tudi demokratično kritiko, saj tako kot nobena stavba ni imuna na ogenj, nobena oblast ni imuna na zablode in zlorabe.« No, ko v zgodbo pomešajo še gasilce, ki jim je ravno Cerarjeva vlada pobrala finančna sredstva, demagogija doseže višek.
»Diskriminacije in izključevanja nevladnih organizacij zaradi njihovega političnega in svetovnonazorskega profila, najsi gre iz javnega financiranja ali pa iz česa drugega, bi se zato morali enako bati vsi v nevladnem sektorju, naj smo levi ali desni, bolj progresivni ali bolj konservativni ali pa preprosto samo zmerni in sredinski. Tako kot bi se seveda ravno zato morali vsi še bolj bati zmage strank, ki (in dokler) kaj takega napovedujejo – in to ne glede na to, kakšne barve s(m)o!« svoje pismo zaključuje Goran Forbici, ki skuša dajati videz nevtralnosti. No, če bi se slovenska kulturna in nasploh civilnodružbena pahljača res financirala tako, kot piše on, potem bi verjetno domoljubne organizacije, kot je VSO, dobile precej več tudi pod Cerarjevo vlado. Skratka, spet zavajanje. Sicer pa ljubitelju Josipa Broza Tita ne moremo zameriti slabe razgledanosti – namreč, marsikje v tujini je financiranje civilne družbe urejeno tako, da se organizacije financirajo s pomočjo donacij iz gospodarstva, donatorji pa imajo v zameno za donacije omogočene davčne olajšave. Seveda pa takšen sistem izrojeni levici prav nič ne ustreza, saj je lažje cuzati denar iz proračunske vreče kot pa pridobivati donatorje.
Na omenjeno pismo se je preko twitterja že odzval predsednik SDS Janez Janša: »Oseba s sliko velikega “zagovornika nevladnih org.” v ozadju je Goran Forbici, aktivist SD in vladni nadzornik NVO, ki je zlorabil pooblastila (KD) in poslal pamflet proti @strankaSDS na 30.000 uradnih e-naslovov. Pričakujemo odziv @policija_si in informacijske pooblaščenke.«
Zanimivo pa je, da se je Forbici že pred skoraj desetimi leti pojavil v javnosti in sicer septembra 2008, ko se je s skupino mladih aktivistov, ki naj ne bi pripadali nobeni stranki, klovnovsko odzval na tedanji Janšev intervju za Dnevnik, ko je prvak SDS med drugim izrekel stavek »Sloni letijo po zraku.« Šlo je za intervju neposredno po začetku afere Patria. Omenjeni mladci so menda preverjali, ali take vrste slonov, ki letijo, prebivajo tudi pri nas, zato so mimoidočim delili balone in letake. Skratka, v primeru G. F. gre torej za čisto navaden politikantski aktivizem in zlorabo osebnih podatkov.
