Sprenevedanje: v koaliciji trdijo, da z uvajanjem živalske nadpolicije ne napadajo kmetov

Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)

Čeprav so tako kmetje kot tudi sama stroka naravnost ogorčeni nad vsebino novele zakona o zaščiti živali, iz koalicijskih vrst še vedno slišimo sprenevedanje o tej temi. Oglasila se je poslanka SD Meira Hot, češ, da v tem primeru naj “ne bi šlo za noben napad na kmete, rejce ali za ideje posamičnih skupin, temveč izključno in samo za zasledovanje vsem skupnega cilja – boja proti mučenju in trpinčenju živali”. Če bi bilo vse to res, potem bi pri oblikovanju zakona prisluhnili kritikam in bi vodili spoštljiv in produktiven dialog s tistimi, ki so zaslužni za to, da imamo vsak dan kruh na naših mizah. 

Na drugi dan redne majske seje je pred poslanci znašel predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine. Poslanka Meira Hot trdi, da so pripravili zakon v sodelovanju s široko skupino posameznikov, nevladnih organizacij, društev in stroko. “V naši skupni odgovornosti je, da nas v poročilih ne bodo več šokirale slike okrvavljenih, sestradanih, mučenih, trpinčenih in v lastnih iztrebkih živečih živali,” je izpostavila, čeprav je znano, da je veterinarska stroka povsem raztrgala njihov zakon.

Stroka zakonu jasno nasprotuje
Na veterinarski fakulteti in veterinarski zbornici so ocenili, da zakon nikakor ne odgovarja aktualnim razmeram pri zaščiti živali. Dileme pri izvajanju zakona se pojavljajo, ker ni usklajen z veljavnim zakonom in drugimi akti ter kot tak pomeni nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke. Kritično so izpostavili, da kot stroka, ki se vsakodnevno ukvarja z zaščito, zdravstvenim varstvom in dobrobitjo živali, s pripravo predloga zakona sploh niso bili seznanjeni, prav tako niso bili povabljeni k sodelovanju. Predlog zakona po njihovih besedah ne prinaša želenih koristi in učinkov, če so njegove določbe nejasne, nezakonite ali morda celo neustavne in če pooblaščene svetovalce izpostavljajo kazenski in odškodninski odgovornosti ter globam.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je povedal, da je predlagana novela o zaščiti živali “kaplja čez rob”, ki je ponižala slovenskega kmeta, saj so po njegovih besedah kmetje prvi v vrsti za zaščito živali in ostro obsojajo kakršno koli mučenje, vendar je zanje povsem nedopustno in nesprejemljivo, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanja tako imenovanih aktivistov. S predlogom uvedbe pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki bi imeli opravljen 40-urni tečaj in bi nato presojali primernost oskrbe živali na kmetijah, se po njegovih besedah degradira znanje in izkušnje rejcev in preostale stroke, je prepričan.

Kritičen pa je bil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki je predlog novele označil kot norčevanje iz stroke in rejcev. Poudaril je, da je sicer potrebno neprimerno ravnanje z živalmi preprečiti in kaznovati, a tak postopek zahteva celostno strokovno obravnavo. “Novela zakona ni bila usklajena s stroko, zato je nepremišljena in uvaja rokohitrske rešitve za zaščito živali, ki lahko povzročijo več škode kot koristi.” Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poudarja, da najbolj sporna novost v noveli zakona predstavlja uvedba pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. “Pooblaščeni svetovalci bi po novem potrebovali 40-urni tečaj, po katerem naj bi znali presojati pravilnost oskrbe tako rejnih živali kot oskrbe hišnih ljubljenčkov, lahko bi celo svetovati skrbnikom živali,” navajajo in dodajajo, da gre tukaj za razvrednotenje veterinarskega poklica. Uradni veterinarji se namreč za takšno delo usposabljajo vrsto let, poleg šestletnega študija opravljajo namreč tudi štiriletno prakso.”

Navkljub uvedbi živalske nadpolicije naj ne bi šlo za napad na kmete in rejce živali
Poslance je poslanka Hot pozvala, naj se vzdržijo tez, kako so zakonodajni postopek ugrabile neke skupine, ki zagovarjajo radikalna načela o zaščiti živali. “Ker bi bilo vse to metanje peska v oči in beg pred našo skupno odgovornostjo sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje trpinčenja živali,” in dodala, da naj ne bi šlo za degradacijo veterinarske stroke ali njenih inšpekcijskih služb. “Dejstvo je, da so te močno kadrovsko podhranjene in da že danes komajda uspejo izvrševati vse naloge, ki so v primeru odkrivanja nedopustnih dejanj zoper dobrobit živali ključne,” je izpostavila in dodala, da z novelo veterinarski stroki nudijo roko pomoči. “Ne gre za napad na kmete in na rejce živali. V veliki večini imajo ti zgleden odnos do živali, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem,” je zatrdila. Če slednje drži, da naj ne bi šlo za napad na kmete in rejce živali, se človek upravičeno vpraša, kako je torej mogoče, da so oblikovali zakon, s katerim se uvaja nekakšno živalsko nadpolicijo, ki bo lahko vstopala na zasebno lastnino in zbirala dokaze. Da bo s tem prišlo do hudega posega v zasebnost, najbrž ni treba posebej poudarjati.

Pogajanja ne napredujejo
Če bi imela vladajoča struktura dober odnos do kmetov, bi prisluhnila opozorilom Sindikata kmetov Slovenije, da je postala kmetijska politika povsem nevzdržna, ravno tako pa ne bi nedavno zavrnila predloga priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta, ki ga je v tem mesecu predlagala opozicijska SDS. Prejšnji teden je Medved po poročanju STA povedal, da so se pogajanja z resornim ministrstvom, med drugim o noveli zakona o zaščiti živali in velikosti območij Natura 2000, znašla na mrtvi točki. Poleg zmanjšanja območja Nature 2000 so zahtevali, da se iz predloga novele o zaščiti živali umakne določilo, da bi morale biti v klavnicah nameščene kamere. Prepričani so namreč, da bodo drugače težko sploh našli ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v klavnicah, kar bo privedlo do njihovega zaprtja. Prav tako so vnovič izrazili nestrinjanje, da bi pooblaščeni svetovalci lahko po 40-urnem usposabljanju ugotavljali morebitne nepravilnosti. Pogajanja naj bi se nadaljevala v tem tednu. Medved pa ob tem opozarja, da na pogajanja v nedogled ne bodo pristajali. Če v naslednjem krogu ne bo uspeha, se bodo predstavniki sindikata sestali in sprejeli nadaljnje odločitve.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je na današnji razpravi povedala, da vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, a predlaga nekatere spremembe in dopolnitve. Med drugim si želijo, da bi prišlo do natančnejše definicije hude malomarnosti, pozivajo pa tudi k natančnejši definiciji cirkusa, saj se novela zavzema za popolno prepoved živali v cirkusu kot tudi cirkusu podobnih prireditev. Opozicija je pozvala k umiku predloga zakona in pozvala, naj ta nastane v sodelovanju s stroko.

Čeprav je Golobova pred volitvami vneto ponavljala, da bo upoštevala vsaj stroko, pa smo lahko že večkrat videli, da sploh ni tako. Nekateri tolikšno zavzemanje za sprejetje omenjenega zakona vidijo v tem, da se za sprejem zakona zavzema Golobova partnerka, ki velja za borko za pravice živali. Ne pozabimo vendarle, da je premier Robert Golob v piar intervjuju s Tino Gaber, ki je bil posnet v vladnih prostorih in predvajan na POP TV, na njeno vprašanje, kaj bodo naredili, da bo živalim v Sloveniji lepše, odgovoril: “Najprej bi se rad zahvalil skupini za živali, kjer ste res v preteklih tednih naredili ogromno delo, kjer ste uskladili pripombe različnih interesnih skupin in danes imamo na mizi res zelo dober kompromis, s katerim lahko gremo naprej v zakonodajno proceduro.”  Uporaba besede “ste” je pač več kot zgovorna.