V državnem zboru poteka seja, na kateri poslanci razpravljajo o predlogu koalicijskih strank glede spremembe Ustave Republike Slovenije. Poslanci koalicije menijo, da bi bilo pristojnost imenovanja sodnikov potrebno prenesti z Državnega zbora na predsednika republike. Na predlog sodnega sveta sodnikov ne bi več volil DZ, ampak bi bili imenovani s strani vsakokratnega predsednika republike. V sodnem svetu so prepričani, da bi takšno imenovanje zmanjšalo možnost politizacije postopka. V SDS so prepričani, da gre za napad na ustavno ureditev, saj se s tem DZ jemlje pomembno pristojnost. “Ko boste umaknili razpravo iz državnega zbora o kandidatih, za katere določena skupina misli, da so problematični, ne boste naredili na kakovosti v sodnem sistemu popolnoma nič,” je zadevo komentiral poslanec SDS Jože Tanko, poroča MMC.

V imenu SDS je na seji uvodoma spregovoril poslanec Branko Grims: “Danes naj bi bil glavni predlog za spremembo ta, da naj bi se preprečila politizacija sodne veje oblasti. Kako dobro se sliši! Kaj pa je, gospe in gospodje, politizacija sodne veje oblasti? Je to izvolitev sodnikov v parlamentu? Prav gotovo ne! Politizacija sodne veje oblasti je zloraba sodne veje oblasti za politična obračunavanja. Politizacija sodne veje oblasti je, če se nek sodni proces napove politično, ga vleče vrsto let, oživi pred vsakokratnimi volitvami in na koncu se na podlagi tega procesa zapre vodjo opozicije tik pred naslednjimi volitvami.” Na koncu pa ustavno sodišče razveljavi celotni proces in zanj zapiše, da je bil v celoti kršitev človekovih pravic. Grims je še opozoril, da smo v Sloveniji takšne primer že imeli. Predlog opozicije ponovitev takšnih primerov seveda ne preprečuje, ampak jih celo spodbuja.

 

Koalicijski predlog spremembe ustave je namenjen krepitvi politizacije sodne veje oblasti
Predlog koalicije je namenjen utrditvi politizacije sodne veje oblasti. Ključni namen vladajočih je onemogočiti kakršne koli spremembe na tem področju. Za Natašo Pirc Musar pa je Grims prepričan, da je zgolj “eklatantna prvorazredna politična figura”, torej političarka. Iz politikov v parlamentu, kjer so zastopane vse relevantne politične opcije, ki so jih ljudje odobrili na volitvah, se imenovanje sodnikov predaja v roke konkretni političarki, ki ima svoje vrednote in politično prepričanje in brez vsakega nadzora, čemur celo pravijo “pozitivna sprememba”. Koalicijski predlog še dodatno utrjuje zlorabo sodne veje oblasti. Grims je še spomnil, da se sodni svet ni izkazal kot nekdo, ki bi ščitil ugled in integriteto sodne veje oblasti.

Sodni svet v primeru Masleša ni zaščitil interesa javnosti
Spomnil je na primer Masleša, ko sodni svet ni zahteval zaščite interesa javnosti in razkritja vseh dokumentov v zvezi s formalnih izpolnjevanjem vseh pogojev … Dejstvo je, da bi z razkritjem utegnili zamajati vse procese, ki so se dotlej znašli na Vrhovnem sodišču RS vključno z najtežjimi kazensko-pravnimi zadevami. namesto “odstranitve sence dvoma” je sodni svet zaščitil Branka Maslešo. In ustavna sprememba je garancija za to, da se bo zadeve na enak način izvajalo tudi v prihodnje. Koalicija si prizadeva, da Slovenija še dolgo ne bi imela učinkovitega in demokratičnega pravosodnega sistema, ki bi temeljil na ravnovesju (v vzvodih in zavorah različnih vej oblasti). In ravnovesje v konkretnem primeru zagotavlja ravno imenovanje sodnikov v državnem zboru. Spomnil je še, da že sedaj med posameznimi vejami oblasti (pod aktualno vlado) ni ustreznega nadzora.

 

Spomnil je tudi na besede Pirc Musarjeve, ki je pred časom dejala, da bo poskrbela zato, da v prihodnje ne bo različnih mnenj sodnikov na tem sodišču, kar bo privedlo do nastanka “unificiranega socialističnega monolita”. Spomnil je tudi, kako je Ustavno sodišče RS enostavno povozilo 53. člen Ustave, ki ščiti materinstvo, očetovstvo in otroke ter uveljavilo svoj zakonik (besedilo sicer predlagano s strani DZ), zatem pa je US preprečilo tudi izvedbo referenduma o zadevi. Grims: “Krog je zaprt in imamo enotno socialistično delovanje oblasti!” Spomnil je še, da kljub velikemu številu sodnikov sodni sistem ne deluje ustrezno, saj imamo velikanske sodne zaostanke, sodstvo pa se zlorablja za obračunavanje na politični osnovi (s politično opozicijo). K sreči imajo ljudje upanje, da bodo do pravice prišli vsaj na Evropskem sodišču za človekove pravice in da smo sestavni del EU. Težava je v tem, ker tudi tam postopki trajajo dolgo časa.

Vladni predlog ne krepi zaupanja javnosti v sodstvo
“Pravica, ki je prepozna, pa ni več nobena pravica!” je še prepričan Grims. Po njegovem je današnji koalicijski predlog slabši od tega, kar je zapisano v slovenski ustavi. V nadaljevanju navajamo še nekaj misli poslanca SDS Jožeta Tanka: “Zastaviti bi si morali vprašanje, ali govorimo o realnih ali namišljenih problemih sodstva. Realni problemi sodstva so sodni zaostanki, kakovost sojenja, veliko je razveljavitev na vseh nivojih sodstva, neodgovornost za kakovost sojenja (dopuščanje rezultatskega sojenja).” Realni problem je tudi ta, da sodni svet proti sodnikom, ki imajo veliko razveljavitev sodb zlasti s področja človekovih pravic, ne ukrepa. Kot je še spomnil Tanko, Državni zbor doslej še ni odločal o razrešitvi sodnika, čemur botruje trenutna ureditev. Sodni svet vselej zagovarja podelitev imunitete posameznemu sodniku. Vendar pa predlog spremembe ustave ne predlaga ničesar od navedenega. Zaradi teh sprememb nezaupanje v sodstvo med ljudmi ne bo manjše.