Piše: C. R., STA
Slovenija je evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov obeležila z več spominskimi dogodki. Med drugim je Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka pripravil okroglo mizo o slovenski spravi, v Študijskem centru za narodno spravo, vojaškem vikariatu Slovenske vojske in ljubljanski nadškofiji pa so dan obeležili s polaganjem venca.
V ljubljanski palači Kazina je dopoldne potekala okrogla miza z naslovom Na poti k spravi, na kateri so sodelovali bivši predsednik republike Borut Pahor ter zgodovinarja Mitja Ferenc in Aleš Maver.
Pahor je dejal, da je sprav treba negovati tudi v prihodnje in ji dajati novih moči in smisla, predvsem pa je treba po njegovi oceni mlade razbremeniti starih problemov, saj jih čakajo novi izzivi.
Ferenc je predstavil delo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in pri tem navedel vrsto težav in ovir, ki so jih bili deležni pri dosedanjem delu. Ocenil je, da je bilo porabljene veliko preveč energije za prepričevanje oblasti, naj omogoči delo in postopke, za katere smo ob spravni slovesnosti 8. julija 1990 v Kočevskem rogu pričakovali, da jih bo država storila.
Maver je spregovoril o vlogi in prispevku zgodovinske stroke, ko gre za proces sprave. Izpostavil je pomembnost popisa žrtev, ki daje podlago za ugotovitev, da je spopad med Slovenci terjal vsaj četrtino vseh žrtev druge svetovne vojne pri nas. Takšna slika pred letom 1987 ni obstajala in zanjo so zaslužni predvsem slovenski zgodovinarji, je dejal, ob tem pa opozoril, da se zgodovinska stroka o vseh spoznanjih ni poenotila.
Polaganje cvetja in maša
Pozno popoldan pa je v v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana potekalo polaganje cvetja pred ameriškim veleposlaništvom, pri zaporniških celicah in pri spomeniku žrtvam vseh vojn. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je zvečer v ljubljanski stolnici daroval tudi mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Zore je v pridigi poudaril, da totalitarizmi lahko sicer podjarmijo države in narode, ne morejo pa podjarmiti enega samega človekovega srca, ki veruje, upa in ljubi. Obregnil pa se je tudi ob odsotnost nekaterih političnih predstavnikov. “Glede na to, da nekaterih političnih predstavnikov danes ni tukaj, bi človek dejal, da totalitarizmi v vseh nas še vedno niso deležni enake obsodbe,” je dejal. Vendar po njegovih besedah ne gre zgolj za to, ampak tudi, da se posamezni predstavniki političnega vrh niso udeležili tudi drugih dogodkov današnjega “pietetnega spominjanja in prebujanja zavesti, kako potrebno je ostajati pozoren in buden ob dogodkih v svetu in pri nas”.
Maši v ljubljanski stolnici je sledila akademija in slavnostni nagovor pravnika Mateja Avblja. Slednji je spomnil, da je slovenski narod bil stoletja brez svoje države, v prvi polovici dvajsetega stoletja “skorajda edinstveno v Evropi zapisan uničenju pod udarno pestjo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma ter komunizma”. Na današnji dan, ki ga obeležujejo v številnih drugih demokratičnih državah po svetu, se tako spominjamo trpljenja in žrtev vseh teh posameznikov, njihov družin in svojcev, je poudaril. “Spominjamo pa se zato, da se ne bi nikdar več ponovilo. Ne gre za nikakršno revizijo ali reinterpretacijo zgodovine, gre za civilizacijski minimum,” je izpostavil Avbelj.
Evropski parlament je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu leta 2009 pozval k razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta leta 1939 nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. V Sloveniji dan spomina obeležujemo od leta 2012.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.
