Piše: dr. Vinko Gorenak
Pred več kot letom dni so štirje ustavni sodniki, razveljavili odločitev petih ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje Zakona o RTV Slovenija v delu, ki se je nanašal na vodenje te pomembne institucije. Tako so omogočili, da se je predčasno in nasilno končal zakoniti mandat prejšnjega vodstva RTV, kar je proti vsem pravnim in demokratičnim normam. To pa še ni vse. Predsednik Ustavnega sodišča RS Matej Accetto je dal jasno vedeti, da ustavni sodniki, ki prednostno (več kot leto dni) odločajo o tem ali je Zakon o RTV ustaven ali ne, sploh ne bodo odločili. Po več kot letu dni vidimo, da je to res.
Že takrat se je govorilo o tem, da si Accetto, s to uslugo LEVI POLITIKI IN Golobu menda kupuje mesto sodnika nekje na evropskem nivoju. Te dni so te informacije ponovno zaokrožile in nič čudnega ne bi bilo, če bi se to tudi dejansko zgodilo.
Pred dnevi je petorica (politično levih) ustavnih sodnikov odločila, da ne bodo presojali pobude SDS in NSI o tem, da je bil postopek priznanja Palestine v neskladju s Poslovnikom Državnega zbora in Ustavo RS. Petorica ustavnih sodnikov je tako s svojo odločitvijo prikimala evidentni kršitvi Poslovnika Državnega zbora in Ustave RS. Pa bodi dovolj o peterici ustavnih sodnikov (ne vseh). Zaključim lahko le to, da Slovenija vrhovnega varuha Ustave RS praktično nima več in da mnoge stvari, ki so evidentno protizakonite in neustavne posledično postajajo zakonite in ustavne. Kam to pelje lahko le slutimo.
Pravijo, da smo nekoč živeli v komunizmu, ki je bil trd in surov neizprosen do posameznikov in še kaj, da pa sedaj živimo v demokraciji, pravni državi, da smo svobodni in še kaj. Toda ali je temu res tako? Zdi se mi, da to velja zgolj za elito.
Pred dnevi smo lahko videli policiste, ki so vklenjenega pred sodnico v Celju Gordano Malović pripeljali nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjiča.
Zgrožen sem bil. Kaj takega se ni zgodilo niti v najbolj svinčenih časih komunizma. Kot takratni policist, pardon miličnik in njihov lokalni šef lahko to zatrdim z vso odgovornostjo. Že takrat, sploh pa danes je veljalo in sedaj še bolj velja, da policisti osebo vklenejo v lisice, če je oseba napadalna, če ogroža sebe, policiste ali druge osebe, če je oseba begosumna ali v podobnih razlogih. Ko sem v medijih zagledal vklenjenega nekdanjega sodnika Radonjiča sem posumil, da gre za sodno policijsko zlorabo prava, pravne države in še česa.
Naj vas spomnim, gre za tistega sodnika, ki je za uboj nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta v Ljubljani sodil osumljencu Milku Noviču in ga je oprostil. To je bila očitno napaka nekdanjega sodnika Radonjiča, saj bi Noviča, kot je sam dejal moral po nareku nekaterih sodnikov obsoditi, toda nekdanji sodnik Radonjič je sodil po pravu in ne po nareku drugih. Zato je izgubil službo sodnika, sedaj pa mu sodijo, ker je menda užalil neko sodnico, ki ga je nagovarjala, tako Radonjič, da Noviča obsodi. Pa se vrnimo k sodnici, ki nekdanjemu sodniku Radonjiču sedaj sodi v Celju, torej k Gordani Malović.
Radonjič je sodnici dostavil zdravstveno potrdilo, da je v bolniškem staležu do 18. 10. 2024, prav tako je sodnici dostavil izvedensko mnenje, da do začetka novembra letos iz zdravstvenih razlogov ni sposoben prisostvovati sojenju, da pa bo sposoben sodelovati na sojenju po prvem novembru letos in to s prekinitvami največ dve uri na dan. Nič ni pomagalo. Sodnica je po sistemu »kaj mi pa morejo« odločila, da se Radonjič izogiba sojenju zato je policistom izdala odredbo za prisilno privedbo Radonjiča. Radonjič naj bi na začetku sojenja sodnico vprašal ali je dobila zdravniško spričevalo in izvedensko mnenje, na kar naj bi mu sodnica odgovorila da je dobila oba dokumenta. Če ta podatek drži potem gre za očitno zlorabo, ki jo je storila sodnica Gordana Malović, saj odredbe za prisilno privedbo Radonjiča ne bi smela izdati. Naj še enkrat poudarim, ne poznam primera iz časov bivšega enopartijskega in totalitarnega sistema, da bi se kaj takega kadarkoli zgodilo. Ob tem seveda nastane vprašanje kdaj so policisti nekdanjega sodnika Radonjiča vklenili. Če so ga vklenili že na njegovem domu, ko so prisilno privedbo začeli izvajati je to eklatantna zloraba pooblastil in kaznivo dejanje »zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic« po 261. členu Kazenskega zakonika, pa tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu istega zakonika.
Nekateri podatki kažejo, da naj bi nekdanji sodnik Radonjič sodno dvorano zapustil predčasno, točneje ob začetku izreka sodbe. Mediji poročajo, da je sodnica Gordana Malović od policistov zahtevala ponovno prisilno privedbo Radonjiča, ki naj bi ga policisti prijeli v okolici sodišča in ga vklenjenega pripeljali nazaj na sodišče. Če drži ta druga razlaga, potem je tudi v tem primeru šlo veliko narobe. V času izreka sodbe prisotnost obdolženega, torej Radonjiča v sodni dvorani sploh ni potrebna. Kakršnakoli zahteva sodnice Gordane Malović po ponovni prisilni privedbi Radonjiča pa nezakonita. Tudi v tem primeru ne vidim nobenega razloga, da bi policista nekdanjega sodnika Radonjiča vklenila v lisice, razen v primeru, da bi se njima upiral ali pred njima bežal v kar pa se, glede na njegovo zdravstveno stanje, zagotovo ni zgodilo.
Kljub nekaterim ne popolnoma jasnim dejstvom okoli tega primera pa se nikakor ne morem znebiti vtisa, da gre za serijo napak in nezakonitosti tako s strani sodnice Gordane Malović kot tudi s strani obeh policistov. Kaže, da gre za izkazovanje moči in maščevanje nekdanjemu sodniku Radonjiču, kar pa je srhljivo. Veliko dela torej za predsednika Višjega sodišča v Celju Branka Aubrehta. Se ga bo lotil ali bo zamižal na obe očesi?
