Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Ustavno sodišče se je pod vodstvom predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta odločilo, da ugodi zahtevi sindikatov in zadrži zvišanje plač zdravnikom, dokler Ustavno sodišče dokončno ne presodi skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije. Proti zadržanju je poleg Marka Šorlija glasoval tudi Klemen Jaklič, ki je podal odklonilno mnenje, v katerem navaja razloge za svoj glas proti. Po njegovem se ustavno sodstvo na področje presojanja različnih političnih vizij sploh ne bi smelo spuščati, z odločitvijo pa so kršena načela demokratične države. Na odločitev se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je zapisal, da je ustavno sodišče onemogočilo mladim zdravnikom napredovanje in boljše plačilo.
Po tem, ko so predsedniki petih sindikalnih central (Lidija Jerkič, Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Evelin Vesenjak in Peter Majcen) na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti člena interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju, je danes ustavno sodišče pod predsedstvom Mateja Accetta odločilo, da do končne odločitve o skladnosti člena PKP 10 z Ustavo RS zadrži izvrševanje omenjenega člena, saj je očitno po njihovi oceni zadržanje začasnega dviga plač zdravnikom naredi manj škode kot pa bolj kvalitetna oskrba ljudi z boljšimi zdravniki.
Ustavno sodišče se spušča v presojanje političnih vizij
Proti odločitvi o začasnemu zadržanju enoletnega povišanja zdravniških plač je poleg sodnika Marka Šorlija glasoval tudi sodnik Klemen Jaklič, saj meni, da je vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko neskladno z demokratično ustavno ureditvijo in da je nezaslišano, da sodniki tekmujejo v političnem prostoru s svojimi programi in vizijami socialnozdravstvenih politik na račun zagotavljanja pravice ljudi do varovanja njihovega življenja in zdravja. “Vse dokler meja minimuma socialno-zdravstvenih pravica ni prestopljena, se ustavno sodstvo na področje presojanja različnih političnih vizij ne sme spuščati.” je v svojem odklonilnem mnenju pojasnil Jaklič in v nadaljevanju zapisal, da pa se je prav to zgodilo danes, ko je večina Ustavnega sodišča odločila, da zadrži odločitev Vlade in zakonodajalca o povišanju zdravniških plač.
Posledica izgube življenja je nedvomno hujša kot katerakoli druga
Jaklič meni, da ni mogoče trditi, da ne obstaja razumna povezava med povišanjem plač zdravnikom (ki naj tudi v javni zdravstveni sektor privablja čim boljše kadre ter preprečuje njihovo odtekanje v dobro plačani zasebni sektor) in višanjem ravni zdravstveno socialne varnosti. Ob tem dodaja: “Kjerkoli v razvitem svetu sem bil, vselej sem slišal prav to razlago za tamkaj (za slovenske razmere) občutno višje plače zdravnikov v razmerju do številnih drugih poklicev.” Jaklič prav tako meni, da je ravno zdaj, v času zdravstvene krize in podhranjenosti zdravstvenega sistema najbolj pomembno zagotoviti najboljše strokovnjake in s tem najkvalitetnejšo oskrbo in da zadržanje začasnega zvišanja plač zdravnikom posredno pomeni hujšo nepopravljivo posledico, kot pa bi bila katerakoli od drugih domnevno škodljivih posledic, ki se navajajo v primeru, če predpisa ne bi zadržali.
Ustavno sodišče ponovno politizira
Na odločitev Ustavnega sodišča pa se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je na družbenem omrežju zapisal: “#PKP10 je vsaj začasno omogočil napredovanje najbolj sposobnih zdravnikov specialistov preko 57. plačnega razreda, v katerem se sedaj gnete največje število. S tem se omogoči premik navzgor tudi @MladiZdravniki, ki so prav tako podplačani. A @UstavnoSodisce spet politizira.”
Ustavno sodišče posega izven meja demokratičnih načel
V svojem odklonilnem mnenju Klemen Jaklič trdi tudi, da je prepričan, da se izgube na področju življenja in zdravja (škodljiva posledica v primeru zadržanja predpisa, ki se kasneje izkaže za ustavnoskladnega) ne morejo primerjati domnevne škodljive premoženjsko-redistributivne posledice, če bi se izkazalo, da je predpis protiustaven. Prav tako bi v primeru nezadržanja o tem ljudje odločali na referendumu, ki pa je bo njegovih besedah v tej situaciji protiustaven in ne bi smel biti potreben. Glede na navedene razloge ustavnega sodišča, ki so v večini hipotetični scenariji, ki ne predvidevajo morebitne škode na področju zdravja in življenja in glede na to, da večina, ki je glasovala za zadržanje argumentirano ne pojasni svoje odločitve, je Jaklič prepričan, da gre za poseg Ustavnega sodišča v politično areno socialno-zdravstvenih politik, kar nakazuje na presojanje različnih političnih vizij, s tem pa kršenje načela demokratične države.
