Piše: Mitja Iršič (Nova24TV.si)
Težava, ki jo imamo običajni ljudje s socialisti je ta, da mislimo, da so prav taki kot mi. Da jih je strah za družine, službe, prihodnost, narod. To napako delamo neprestano. Nikakor se ne moremo poistovetiti z njihovo psiho, ki je nihilistična, zlobna, mizantropna in željna plesa na ognju destrukcije naše civilizacije. Včasih vendarle paradoks njihovih proklamacij o boljšem življenju, hkrati pa velik trud, da se življenje čim bolj poslabša, tako jasno pride v javnost, da jih je težko ignorirati. Eden takih je socialistični pogrom proti tretjemu pasu avtoceste, ki ga krvavo potrebujemo. Drugi je piarovska promocija nacionalizacije na javni RTV Slovenija. Težko bi takšne poskuse jemali bona fides, kot da gre za ljudi, ki delujejo v dobri veri. V resnici gre za zarotništvo in napad na našo civilizacijo.
“Pričakovanja, ki jih Dars vliva državljanom, češ da bo s širšimi avtocestami konec gneče in čakanja, so jalova; širše avtoceste namreč pritegnejo še več prometa, sploh tovornega, za katerega je Slovenija sanjska destinacija,” v kolumni na “depolitiziranem” portalu Siol.net trdi Boštjan Udovič. Gre za že staro famo, ki pravi, da bo več pasov privabilo več prometa, kar je bilo morda res v devetdesetih, ko ni imela vsaka družina po dveh avtomobilov, prav tako pa tuja špedicija Slovenije zaradi večih dejavnikov še ni izbrala za tranzitno državo do južne Evrope. Zdaj je število avtomobilov skoraj zasičeno, prav tako število tovornjakov s prikolico, saj vsi tisti, ki so nameravali potovati čez Slovenijo, to zdaj že počnejo, z ali brez tretjega pasu, saj logistu 40 minut čakanja v koloni ne pomeni prav dosti, glede na dejstvo, da morajo šoferji v vsakem primeru po tahografu opraviti dolg počitek.
“Dajmo to imbecilno ludistično logiko speljati do njenega logičnega zaključka in enostavno zaprimo avtoceste. Namenimo jih otrokom za kotalkanje, hokej in risanje s kredo po asfaltu,” se je odzval bivši “superminister” v drugi Janševi vladi Žiga Turk.
Jasno je, da so argumenti proti tretjemu pasu prazni, na robu “zafrkavanja” državljanov (sploh tistih, ki vsak dan čakajo “pred carino” v Lukovici in vsak dan izgubijo uro svojega življenja na poti v pisarno. A so vsaj argumenti, čeprav neumni.
N’toko za razredni boj
Udovičevo fantaziranje je vsaj zavito v celofan navidezno racionalnih argumentov, ki prikrivajo pravo socialistično agendo. Bolj odkrit je skrajni levičar Miha Blažič z umetniškim imenom N’toko, kolumnist Mladine, ki je o morebitni širitvi avtocestnega križa pri Ljubljani zapisal sledeče: “Naslednja subvencija, ki jo bomo plačali lastnikom za ohranitev njihove ekonomije, bo gradnja novih cestnih pasov na obvoznicah. Jasno, ne bomo dobili dostopnih javnih stanovanj in delovnih prostorov, ampak še več betona, po katerem se bomo lahko gnetli na poti v službo. Tej ekonomiji je treba narediti konec. Selitev za obvoznico, kot je bila tok rogovcem, enostano ne more biti večna rešitev za razredni boj, ki se mora zgoditi v Ljubljani.”
Kaj sporoča skrajni levičar N’toko? Gradnja obvoznice ga je tako razjezila, da napoveduje kar “razredni boj”, ki se “mora zgoditi v Ljubljani”. Kaj je sploh razredni boj po Balkansko? Marx si ga je predstavljal kot razredni boj proletariata, ki porazi boržuazijo, odpravi razredno delitev in privatno lastnino. Šele propad in uničenje kapitalizma omogoči vzpon prave “demokracije”, si je zamišljal. Marx je mislil, da se bo zgodil prek konsenza, a so že Lenin in njegovi pariški kofetkarji spoznali, da je edini način, da ljudi ločiš od njihove zasebne lastnine, brutalno nasilje. Ta model so vestno uporabili tudi balkanski komunisti. Poziv k razrednemu boju in klici h koncu ekonomije so torej neposredni pozivi k nasilju. Zasebna lastnina ni le ustavno zaščitena, ampak tudi ena izmed osnovnih vrednot evroatlantskega načina življenja, zaradi česar je zahod bogat, svoboden in inovativen, vsi drugi deli sveta pa revni. Nihče si ne bo teh pravic pustil vzeti brez boja.
Skrajni ideolog na naslovnici RTV
Da se to že dogaja, pričajo manevri vlade v energetiki, kot tudi piarovski članki v njihovem največjem plenu tega mandata – “osvobojeni”, “depolitizirani” RTV Sloveniji, saj prav na njihovi spletni strani skrajni levičar Max Ajl promovira “ljudski zeleni dogovor”, ki v resnici predstavlja zaplembo lastništva produkcijskih sredstev, kmetijskih zemljišč, tovarn in druge infrastrukture.
“Max Ajl je sociolog, ki sodi v marksistično sociologijo. Sociologi nismo usposobljeni za izvedbo analiz, ki bi lahko bile osnova za predlog tako radikalnih sprememb. Google Scholar tudi pravi, da se Max Ajl ni dodatno usposobil za takšne analize, Torej je ideolog in blefer. Težava je, da taki ljudje vstopijo v predavalice pred mlade ljudi, ki niso socializirani v stroko in nastopajo s profesorsko avtoriteto. Jaz sem imel srečo, da sem na fakulteti imel nekaj učiteljev, ki so me ustrezno usmerili,” se je na članek odzval profesor dr. Borut Rončević, medtem ko je bil Turk še bolj neposreden: “Zelo nazoren primer, da je okolje samo izgovor za uvedbo diktature. Podobno, kot je bila enobe.”
Veliko vprašanje je, zakaj se članek takšnega ekstremista, ki promovira v Sloveniji protiustavno ideologijo, znajde na naslovnici spletnega portala javne televizije. V katerikoli drugi državi bi bil to škandal. Pri nas ne. Seveda gre članek z roko v roki s popolno centralizacijo in nacionalizacijo slovenske energetike, ki jo pripravlja Golobova vlada, s katero si gradi udoben povšter za čase, ko ga bo ljudstvo odslovilo iz energetike. Pajdaški kapitalizem (ki v resnici nima nič s pravim kapitalizmom) gre torej z roko v roki z razrednim bojem, ki ga promovirajo ideologi.
Priprave na nacionalizacijo
Videti je, da smo vsak dan bližje uresničitvi programa stranke Levica, ki predvideva postopno odpravo zasebne lastnine. Danes je videti še tako oddaljen cilj, a če bi vam kdo leta 2005 povedal, da bo Evropska Unija prepovedala prodajo motorjev na notranje izgorevanje, bi mu rekli, da se mu meša. Danes je to resničnost. Kaj bo resničnost jutri, če nam doma vladajo trdi socialisti, v EU pa je parlament močno nagnjen na levo, si je težko predstavljati. Vsekakor pa bi bilo naivno pričakovati, da bo Evropa pomagala, ko bo naslednji izvoljeni novo-obrazni kaviar socialist prišel po vaš avto, hišo in vikend.
