Piše: Vida Kocjan
Prejšnji teden sta zapiranje oziroma selitev dela proizvodnje napovedali dve družbi v lasti multinacionalk – velenjsko Gorenje in šempetrska družba Mahle v lasti nemške multinacionalke z istim imenom, ki del proizvodnje seli v Bosno in Hercegovino (BiH) ter na Madžarsko.
Zaradi selitve proizvodnje v BiH bodo v Sloveniji ukinili 340 delovnih mest, zaradi selitve dela proizvodnje na Madžarsko pa bo Slovenija ob 270 delovnih mest. Pri tem ne gre za novost, kot so to poskušali prikazati v vladni koaliciji, poseben cirkus je sprožil Robert Golob.
Slovenija kot država mačeha
V šempetrskem podjetju Mahle, ki je del istoimenske nemške skupine in zaposluje približno 1800 ljudi, so že marca napovedali, da bodo letos odpuščali. Sporočili so, da bodo število zaposlenih zmanjšali za okoli tretjino, to je za okoli 600. Že takrat so tudi pojasnili, da selijo proizvodni program zaganjalnikov v novo tovarno v Aleksandrovcu v BiH, selitev v novo tovarno pa se je že začela.
Portal N1 Sarajevo je že konec januarja 2024 poročal, da je Mahle končal z graditvijo 20 milijonov evrov vredne tovarne v občini Laktaši, ki leži blizu Banjaluke, drugega največjega mesta v državi. Poročali so, da gre za eno največjih tovarn v BiH, ki naj bi v prihodnje zaposlovala do 700 delavcev. V Laktaših je novo tovarno zgradila tudi Iskra.
Gorenje zapira obrat v Rogatcu
Proizvajalec bele tehnike Gorenje zapira obrat za proizvodnjo komponent v Rogatcu, kjer zaposluje 120 ljudi. Do konca leta bodo proizvodnjo močno zmanjšali, do konca avgusta 2025 pa bodo obrat, v katerem je zaposlenih 120 delavcev, zaprli.
Odpuščanje v Alpini
Tudi Alpina bo del proizvodnje preselila v BiH, v Sloveniji pa odpustila 60 delavcev, so sporočili že avgusta. V Sloveniji, kjer Alpina zaposluje 331 od 948 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v celotni skupini, se bo torej število zaposlenih do konca leta zmanjšalo za 60. Od celotne delovne sile v Sloveniji jih dobrih sto dela v prodajalnah.
Unior zapira obrat v Starem trgu ob Kolpi
V zadnjih dneh je bila slovenska javnost obveščena, da bo podjetje Unior do konca leta ukinilo proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer izdelujejo različna orodja, in jo preselilo v matične Zreče. Od 29 zaposlenih se jih bo nekaj upokojilo, preostali bodo dobili odpoved iz poslovnih razlogov. Obrat je aprila 2023 praznoval 40 let delovanja in je bil velika pridobitev za te dokaj odročne belokranjske kraje. Tedaj so pohvalili delavnost, vztrajnost, inovativnost in pripadnost zaposlenih. Direktor programa Ročno orodje Danilo Lorger je dejal, da zaradi zaposlenih, ki jim ni nič težko, v tem obratu lahko razvijajo nova specialna orodja. Poleg vodoinštalaterskega orodja pa povečujejo tudi delež specialnih orodij iz kolesarskega in motoprograma. Že leto pozneje pa je vse drugače. Proizvodnjo selijo v Zreče.
V Laktaših tudi Iskra
Svoje poslovanje v BiH širi tudi Iskra, slovenska proizvodna skupina pod vodstvom Dušana Šešoka. V Laktaših, kamor svojo proizvodnjo prenaša tudi Mahle, so zgradili novo tovarno, ki naj bi ustvarila do 500 novih delovnih mest. Naložba, vredna približno 15 milijonov evrov, bo vključevala novo proizvodno halo v velikosti 15.000 kvadratnih metrov.
Širitev je namenjena optimizaciji operativnih stroškov, saj BiH ponuja nižje cene električne energije in delovne sile v primerjavi s Slovenijo. Nova tovarna je del širše strategije Iskre za krepitev položaja v regiji, so za medije dejali v Iskri.
Za težave kriva Golobova vlada
Napovedi o selitvah podjetij v tujino ali ustanovitvah podružnic v tujini zaradi novih zakonodajnih sprememb (in višji davkov) niso nove. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je med 8. januarjem in 13. februarjem letos izvedla anketo med slovenskimi podjetji. Ta je pokazala, da kar 62 odstotkov podjetij razmišlja o selitvi v tujino ali ustanovitvi podružnice v tujini zaradi novih zakonodajnih sprememb. Kot najpogostejše ciljne destinacije za selitev so podjetja navedla Hrvaško, Avstrijo in Nemčijo, pri čemer prevladuje Hrvaška. Priča smo tudi selitvi v BiH.
Apel vladi k razsodnosti in posluhu
»Podjetje Mahle ni edini, je pa za čas največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, na kar delodajalci vseskozi opozarjamo,« je ob zadnjih napovedih zaprtja prek 600 delovnih mest v podjetju opozorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da »podobne zaskrbljive novice prihajajo tudi iz prenekaterih drugih podjetij«.
V GZS so opozorili, da v javnosti že krožijo informacije, da Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, Unior Zreče obrat v Starem trgu ob Kolpi, odpuščanja so v Eurelu, Boxmarku Leather … »Upam in želim, da bo imela slovenska vlada dovolj razsodnosti in posluha za gospodarstvo ter bo spoznala, da mora nemudoma ukrepati – ne pa čakati, da se bodo tem podjetjem pridružila številna druga,« je dodala generalna direktorica GZS.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je že poleti opozoril na težave nemškega avtomobilskega koncerna Volkswagen in izrazil bojazen, »je VW samo prvi signal; da so prvi, ki se zavedajo situacije na trgu, da bodo Volkswagnu sledila tudi druga podjetja iz avtomobilistične panoge«. Vesna Nahtigal pa je dodala, da so podjetja, ki so del mednarodnih dobaviteljskih verig, izpostavljena močni globalni konkurenci. »V teh bitkah zmagujejo samo najboljši in najbolj inovativni, pomembno vlogo pa pri tem igra tudi konkurenčnost poslovnega okolja države, v kateri delujejo.«
Napačne politične poteze slovenske vlade
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je kritična do številnih napačnih političnih potez slovenske vlade, od uvajanja novih in višjih davkov in prispevkov do novega sistema obračunavanja omrežnin, ki bo prav industriji močno povišal stroške poslovanja. Ob tem je omenila tudi problematiko visokih cen električne energije, razmere na trgu surovin ipd. Prav zato se boji, da »ključa za rešitev Mahleja ne bomo našli v podjetju samem, ampak v hitrih in pravih korakih, ki jih bo sprejela slovenska politika za oblikovanje prijaznejšega poslovnega okolja«.
Prvi ukrep, ki ga mora vlada sprejeti, je zato zakon o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, za katerega je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napovedalo, naj bi bil na vladi sprejet (šele) v prvem četrtletju 2025. V nadaljevanju pa mora poiskati pot za razbremenitev celotnega gospodarstva.
Živi minister Han v vzporednem svetu?
Gospodarski minister Matjaž Han je po odmevni napovedi podjetja Mahle moral na vrat na nos v Šempeter pri Novi Gorici. Proslavil pa se je z izjavo, da za napovedano odpuščanje v podjetju Mahle ni krivo slovensko gospodarsko okolje, temveč razmere v evropski avtomobilski industriji. Dogovorili so se sicer za redno medsebojno obveščanje o razmerah, pri čemer se zdi Hanu posebej pomembna časovnica odpuščanj.
Kot je v izjavi za medije na sedežu podjetja v Šempetru pri Gorici dejal Han, je od uprave želel pojasnilo, kaj konkretno v slovenskem gospodarskem okolju je krivo za napovedana odpuščanja. Iz gospodarstva je namreč slišati opozorila, da bo za pričakovana odpuščanja podjetij kriva tudi nespodbudna gospodarska politika vlade. »Odgovora ni bilo,« je dejal in dodal, da so težave posledica zaostrenih razmer na celotnem evropskem avtomobilskem trgu, ki se sooča s posledicami pomanjkanja naročil in prepočasnega prilagajanja elektrifikaciji.
Kot spodbudno ocenjuje sporočilo vodstva podjetja, da šempetrski obrat ostaja, v njem bodo še naprej potekale razvojne dejavnosti, lastniki podjetja pa ga ocenjujejo kot perspektivnega. »Vendar pa se na ravni celotne skupine pripravljajo na nadaljnji razvoj,« je dejal. To po njegovih besedah vključuje tudi odpuščanja.
Priprave na nova odpuščanja
Ministrstvo bo dnevno v stiku s sindikati v Mahleju in z upravo podjetja, je napovedal. »Bistveno je, da se ne sprejme nobene končne odločitve, dokler ne pride do dogovora,« je dejal Han.
Z razmerami bo zdaj seznanil vlado. Kot je dejal, namerava z ekipo v 20 dneh ugotoviti, kako lahko ukrepa država.
V Mahleju so pričakovali predloge in ostali praznih rok
Po besedah predsednice sveta delavcev v šempetrski družbi Mahle Electronic Drives Mojce Plešnar so od ministrovega obiska pričakovali konkretne predloge. Teh niso dobili, slišali pa so zavezo, da se bodo pogajali in da predloge pričakujejo tudi z delavske strani. Minister Han pa je po njenih navedbah obljubil, da bo v iskanje rešitev vključil tudi druga pristojna ministrstva.
V svetu delavcev si želijo rešitev, s katerimi bodo vsi zadovoljni, tako delavci kot vodstvo podjetja. Skupni cilj mora biti, da podjetje ostane in da bo imelo prihodnost, je dejala Plešnarjeva. Eden od predlogov ukrepov je po njenih besedah tudi prehod na 36-urni delovnik.
Tuje delovne sile sicer po pojasnilih Plešnarjeve v podjetju ni več veliko, prav tako ni več veliko agencijskih delavcev ali zaposlenih za določen čas, saj so ti brez dela ostali že po tistem, ko so v družbi spomladi napovedali zmanjšanje števila zaposlenih za 170 v tem letu.
Čeprav gre torej zdaj že za drugi val odpuščanj letos, Plešnarjeva ohranja optimizem, da bo obrat v Šempetru obstal, vsaj razvojni del in določeni segmenti proizvodnje. Odnose z upravo ocenjuje kot konstruktivne.
Obljube o državnih 200 milijonih evrov pomoči
Naslednji korak je bil sestanek s predstavniki slovenske avtomobilske industrije. Pogovor je bil namenjen »analizi trenutnega stanja in izzivom, ki vplivajo na prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja«.
Srečanje je potekalo na pobudo Roberta Goloba.
Srečanja so se udeležili tudi minister za finance Klemen Boštjančič, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
V ospredju pogovorov so bile razmere na evropskih trgih, ki prinašajo številne negotovosti, ter iskanje rešitev, ki bi okrepile dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenske avtomobilske industrije v vedno bolj nestabilnem okolju.
Po koncu srečanja sta Matjaž Han in koordinator misije GREMO Iztok Seljak predstavila ključne sklepe pogovorov. Han je uvodoma dejal, da so se razmere v avtomobilski industriji v zadnjih dveh desetletjih precej spremenile. Slovenska industrija pa je po njegovih besedah zaradi oteženih razmer sklenila, da se poveže s projektom slovenskega avtomobilskega grozda, misijo GREMO. »Država je spoznala, da je treba investirati v ta avtomobilski grozd in tako bomo v nekaj letih vanj investirali približno 200 milijonov evrov,« je dejal in dodal, da si ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport prizadeva za premostitev vseh administrativnih ovir in za skrajševanje procesov.
Han je izpostavil, da je na avtomobilsko industrijo v Evropi močno vplival tudi zeleni prehod, zato je ključnega pomena, da se industrija usmeri v nove tehnologije ter investira sredstva v te procese. Dodal je, da je slovenska avtomobilska industrija še zmeraj v razmeroma dobri kondiciji ter »da bomo zdajšnje dogajanje v gospodarstvu preživeli in bomo pripravljeni na nove izzive«. Ponovni sestanek predsednika vlade in ministrov s predstavniki slovenske avtomobilske industrije naj bi bil znova čez tri mesece. Če bo vlada do takrat seveda sploh še vzdržala.
