Piše: Vida Kocjan
Draginja v Sloveniji narašča, imamo eno najvišjih inflacij v evroobmočju, črpanje evropskih sredstev je po aprilu skoraj povsem zastalo, vlada Roberta Goloba pa je pri soočanju z visokimi cenami hrane sprejela ukrep t. i. mehke regulacije, to je spremljanje cen 15 osnovnih živil.
Za ta povsem nepotreben ukrep namerava do marca prihodnje leto zapraviti okoli 50 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.
Visoka rast cen in inflacija
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila julija letna rast cen kar 11-odstotna. Ta bi bila še višja, če cen ne bi znižale poletne sezonske razprodaje oblačil in obutve. Podatek o 11-odstotni inflaciji pove, da so se v enem letu za toliko podražile življenjske potrebščine. Cene blaga so bile v povprečju višje za 14 odstotkov, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,9 odstotka, trajno blago za 10,5 in poltrajno blago za 2,8 odstotka. Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov. V okviru tega so se tekoča goriva v letu dni podražila za 49,7 odstotka, bencin za 41,1 in dizelsko gorivo za 41 odstotkov. Hrana se je podražila za 13,5 odstotka, električna energija pa za 30,4 odstotka.
Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 12 odstotkov. Avtomobili so se podražili za 12,5 odstotka, gostinske storitve za 9,2, izdelki in storitve za rekreacijo in kulturo pa so dražji za 4,8 odstotka. Zelo sta se podražila tudi zemeljski in mestni plin, za kar 58,9 odstotka. Neverjetne so tudi podražitve trdih goriv, ta so dražja za 49,2 odstotka. Hkrati je toplotna energija dražja za 43,4 odstotka. Pocenitve v letu dni so bile redke. V obdobju enega leta se je pocenila le mobilna telefonija, in sicer za 5,4 odstotka.
Visoke podražitve hrane
Skrb zbujajoče so podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Cene teh so se začele izrazito povečevati po aprilu 2022. Prvi večji skok, podražitev za blizu 9 odstotkov, je bil že v aprilu 2022. Maja so se hrana in brezalkoholne pijače, gledano primerjalno, v letu dni podražile za več kot 10 odstotkov. Izrazita skoka sta bila nato junija in julija. Junija je bila podražitev že blizu 13-odstotni, julija pa 13,5-odstotni. Glede na povprečje leta 2015 so bili hrana in brezalkoholne pijače julija 2022 dražji za 25,54 odstotka. Primerjalno gledano pa so se najbolj podražili stroški za stanovanja, vodo, električno energijo, plin in drugo gorivo. V primerjavi z letom 2015 je bila podražitev kar 42,81-odstotna. Sledila je podražitev hrane in brezalkoholnih pijač. Zanimivo je, da so bila oblačila in obutev julija letos za dobre 3 odstotke cenejša kot v povprečju leta 2015.
Ogrevanje stanovanj je vse dražje. (Vir: EPA)
Dražijo se goriva, elektrika in kurjava
Iz podatkov je razvidno, da se poleg hrane najbolj dražijo pogonska goriva, elektrika in kurjava. Zadnji podatki pa kažejo, da se bodo podražitve nadaljevale tudi pozneje. Po zadnjih podatkih je Slovenija med državami, kjer plačujemo najdražjo električno energijo. Dražjo celo kot v Nemčiji, kjer imajo bistveno višje plače. Dražijo se tudi pogonska goriva (bencin in dizelsko gorivo) in kurilno olje. Cena litra 95-oktanskega bencina in dizla se od 21. junija znova določa vsak drugi torek. V zadnjih tednih se je formula za določanje reguliranih cen pogosto spreminjala. Kljub nižjim cenam surove nafte na svetovnih trgih so ceno goriv višale višje dajatve (davki), ki jih je sprejemala Golobova vlada in tako preprečevala večje pocenitve goriv.
Visoke marže prodajalcem goriv
S 17. avgustom se je po sklepu Golobove vlade zvišala marža trgovcev. Marca se je za liter prodanega dizelskega goriva z 0,0591 evra zvišala na 0,0983 evra ali za kar 66 odstotkov. Pri bencinu se je marža trgovcev zvišala z 0,0607 evra na 0,0994 evra za liter ali za 64 odstotkov. O tem se v javnosti malo ve, saj o tem poročajo le redki mediji. Zadnje objavljeni podatki o ceni električne energije v evropskih državah kažejo, da v Sloveniji plačujemo bistveno višje cene za električno energijo kot v drugih državah. Cena za primerjalno enoto na dan 28. avgust 2022 je v Sloveniji 546 evrov, v Avstriji 463 evrov in v Nemčiji 401 evro. Visoke cene so tudi v državah na Balkanu, praviloma tam, kjer je svojo mrežo razpredel GEN-I pod vodstvom Roberta Goloba. Aleš Hojs, podpredsednik SDS, je ob objavi teh podatkov na Twitterju zapisal: “Poleg prvenstva na lestvici inflacije in padca črpanja sredstev EU se hitro približujemo še zmagi na lestvici najdražje električne energije.”
Slika je simbolična. (Foto: STA)
Podražitve goriv in kurilnega olja: Do 55 odstotkov
Dizelsko gorivo: iz 1,541 evra na 1,775 evra ali za 15,2 odstotka. Cena bencina je 1,49 evra, če Golobova vlada ne bi zvišala dajatev in trgovskih marž, bi bila lahko bistveno nižja. Podobno velja tudi za dizelsko gorivo. Na dan 31. avgust 2021 je bila cena bencina 1,236 evra, cena za liter dizelskega goriva pa 1,276 evra. Podražitev pri bencinu je 20,6-odstotna, pri dizlu pa 39,1-odstotna. Kurilno olje: 9. novembra 2021 je liter kurilnega olja stal 0,992 evra, zdajšnja cena je 1,54 evra. Podražitev je 55,2-odstotna.
Primerjava med Avstrijo in Slovenijo – med Golobovo in Janševo vlado; sedanja vlada daje le drobtinice
Avstrija: Vlada bo vsem državljanom in državljankam, ki imajo stalno prebivališče v Avstriji, septembra izplačala po 500 evrov draginjskega dodatka, vsak otrok bo dodatno prejel 250 evrov. Štiričlanska družina bo tako prejela 1500 evrov dodatka. Avstrija ima okoli 8,9 milijona prebivalcev. V Sloveniji bo vlada Roberta Goloba energetski dodatek izplačala okoli 70 tisoč izbranim, za to bodo namenili 41 milijonov evrov. Dodatek v višini od 200 do 314 evrov bodo izplačali samskim osebam, eno- in dvostarševskim družinam in parom brez otrok. Pozabili so na upokojence in družine z večjim številom otrok.
Vlada Janeza Janše je enkratni dodatek zaradi visokih cen energentov izplačala v aprilu 2022, prejelo ga je okoli 710 tisoč upravičencev, celotni paket je bil vreden približno 200 milijonov evrov. Hkrati je določila nižje trošarine na energente in vse za tri mesece kupce oprostila plačila omrežnine.
Februarja letos je državni zbor na predlog Janševe vlade sprejel zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov. Položnica za povprečno gospodinjstvo je bila nižja za kar okoli 35 odstotkov, okoli 710 tisoč upravičencev je prejelo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, gospodarstvu in kmetijstvu je bilo namenjenih dodatnih 70 milijonov evrov.
· okoli 67.000 upravičencev do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka,
· upravičenci do nadomestila za invalidnost,
· okoli 139.000 prejemnikov otroškega dodatka od prvega do šestega dohodninskega razreda,
· okoli 26.000 prejemnikov dodatka za veliko družino in
· rejniki, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo.
Okoli 6000 tistih, ki imajo štiri ali več otrok, je prejelo še dodatnih 50 evrov.
Pomoč so prejeli tudi kmetje (približno 56.000 kmetijskih gospodarstev) in približno 11.000 čebelarjev.
Vsega tega zdaj ni več.
V prejšnji sestavi so bili poslanci iz vrst KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) v opoziciji, za del se jih je že vedelo, da prestopajo v stranko Roberta Goloba. Prav vsi so februarja glasovali proti tej pomoči.
Marko Štrovs, nekdanji državni sekretar, je na Twitterju opozoril, da bi morala biti pri novembrskih ali decembrskih pokojninah izvedena izredna uskladitev pokojnin. Dodal je, da je vprašanje, ali ta sploh bo, saj je Golobova vlada črtala zakonsko obveznost te uskladitve, tako da je zdaj ta odvisna od dobre volje vlade in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob tem je še zapisal: “Ob strašni draginji in inflaciji bomo upokojenci z novembrsko uskladitvijo pokojnin z rastjo plač dobili samo drobiž. Saj letošnje poprečne plače komaj dosegajo lansko poprečje, ki so ga napihnili covidni dodatki. Golobova vlada je proti upokojencem ter za nevladne organizacije (NVO) in birokrate.“
