Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
V zadnjih mesecih smo lahko videli, kako je civilna iniciativa Glas ljudstva s pomočjo protestnikov, “ljudskih skupščin” in dela strokovnjakov pripravila 138 zahtev, za katere želijo, da bi jih izpolnila naslednja vlada. Ker je seveda povsem jasno, da ne gre za zahteve vseh državljank in državljanov, ampak za zahteve dela ljudi, ki so naravnost alergični nad dejstvom, da je na oblasti desnosredinska vlada. Čeprav je ta zaslužna za zavidljive gospodarske kazalnike, si nevladniki prizadevajo, da bi levica prevzela oblast. Ta namreč slovi po svoji radodarnosti, ko gre za financiranje nevladnikov. Nič čudnega, da tedaj ni velikih protestov.
Premier Janez Janša je že večkrat, tudi v času, ko je bila stranka SDS v opoziciji, opozoril, da nekatere nevladne organizacije prejemajo ogromno davkoplačevalskega denarja, pa se navkljub temu številnim niti ne sanja, kaj naj bi bili njihovi dosežki, zaradi česar so upravičeni do priklopa na državne jasli. Ker si je drznil na to dejstvo opozoriti pred kratkim, se je nad njim zgrmel pogrom. Ker je tudi levica priznala, da nevladne organizacije predstavljajo pravo opozicijo, čeprav bi se od njih pričakovala nevtralnost, smo se odločili, da razgalimo, kdo vse je angažiran v politično kampanjo, katere cilj je več kot očiten, in sicer, da se na oblast vrne levica.
Protestival
Potem ko smo včeraj razkrili del predstavnikov Civilne iniciative Glas ljudstva, danes nadaljujemo z nadaljnjim razkrivanjem organizacij in civilnodružbenih iniciativ. Protestival predstavlja člen protestniške hobotnice, ki ji gre v nos aktualna oblast. Iz tega razloga nedvomno ne čudi, da so se pridružili civilni iniciativi Glas ljudstva. Vse odkar je, potem ko je Marjan Šarec vrgel puško v koruzo, prevzela oblast tretja Janševa vlada, so se aktivno angažirali na Facbooku, kjer niso skoparili s kritiko oblasti in pozivanjem na protivladne proteste.
Zase pri Portestivalu pravijo, da predstavljajo združenje številnih protagonistov iz različnih skupin, ki imajo vsaka svoje boje. “Med nami so zagovornice in zagovorniki direktne demokracije, aktivnega državljanstva in alternativnih političnih modelov, in tudi takšni, ki še zaupajo v temelje parlamentarne demokracije. Vsi pa smo združeni v boju zoper trenutno strahovlado Janeza Janše in prestrašenih oportunistov, ki ga pri tem vitalno podpirajo,” so navedli. Čeprav je prišla na plano informacija o vpletenosti protestov v politična zakulisja, so zatrdili, da gre za neresnične navedbe. Spomnimo. Julija 2020 je radikalni aktivist Nikita Xever razkrinkal, da je prišlo do politične ugrabitve Protestivala. “V vednost: za vsakega od nas, ki pridemo protestirat na Prešernov trg – sprevrženci smatrajo, da smo izključno člani “njihovega” Protestivala, ki propagira SD Tanjo Fajon! Halo?!,” je namreč dejal. S tem je razkrit še en del ugrabljene kolesarske protestniške hobotnice, v kateri so glavni protagonisti Jaša Jenull, Vuk Čosić, Janez Stariha in člani Protestivala.
V Protestivalu so se skupaj z ostalimi podporniki Jenulla angažirali pri zbiranju denarja za plačevanje glob, ki so jih bili deležni protestniki. Svoje sledilce so namreč informirali, da če zagledajo posebnega prašička, naj se zavedajo, da se v njem nabira fond za globe, ki so jih bili na račun svojega protestiranja deležni protestniki. Politično aktivni so še danes, saj lahko na podlagi njihovih objav vidimo, da so pozivali tudi na tokratne petkove proteste.
Organizacija Vitra Cerknica
Vitra Cerknica je okoljska organizacija, ki v glavnem deluje na področju varovanja okolja, energije ter trajnostnega razvoja podeželja. Ima status organizacije, ki dela v javnem interesu. Organizacija s sedežem v Cerknici zase pravi, da izvajajo različne aktivnosti trajnostnega razvoja po Notranjski, ostalih delih Slovenije in državah nekdanje Jugoslavije ter državah centralne in vzhodne Evrope. “Večino aktivnosti namenjamo razvoju podeželja. Pogostost in intenzivnost se spreminjata, najraje delamo tam, kjer aktivno sodelovanje domačinov zagotovi uspeh projektov,” poudarjajo in med aktivnostmi navajajo tabore, okrogle mize, delavnice, predavanja, študijske krožke, svetovanje, razstave, mentorstvo itd. V letu 2018 so izvedli mednarodno izobraževanje za odrasle, programa Erasmus+, kjer je 8 udeležencev pridobilo dodatne veščine in izkušnje na področju vseživljenjskega učenja.
Sodeč po podatkih Erarja je organizacija, čigar direktor je Bojan Žnidaršič, največ javnih sredstev v obdobju od junija 2008 do septembra 2020 prejela od Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v znesku 191.802,99 evra. 84.097,97 evra je prišlo z naslova Zavoda Znanje Postojna, javnega zavoda za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnosti, ki je bil ustanovljen leta 2009, 79.752,62 evra s strani Ministrstva za okolje in prostor in 71.789,18 evra s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kulturni center Danilo Kiš
Kulturni center Danilo Kiš, ki se je do februarja lani imenoval Srbski kulturni center “Danilo Kiš”, je bil sodeč po podatkih, dostopnih na njihovi uradni strani, ustanovljen leta 2009 z namenom spodbujanja slovensko-srbskega medkulturnega dialoga. “Center aktivno deluje na vzpostavljanju nove ravni sodelovanja med slovensko in srbsko kulturo, na promoviranju srbskega jezika in kulture v Sloveniji kot tudi sodobne slovenske kulture v Srbiji. Glavno poslanstvo SKCDK je vzpostavitev novih vezi med Slovenijo in Srbijo ter širšo regijo,” je mogoče prebrati.
Kot navajajo, so doslej realizirali več projektov na področju medijev, kulture, vključevanja ranljivih skupin v družbo in izobraževanj, podprtih s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ministrstva kulture Republike Srbije, Urada za sodelovanje z diasporo in Srbi v regiji, Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in Evropske komisije skozi Evropski stukturalni sklad in IPA program ter javnih in zasebnih podjetij in donatorjev. Erar razkriva, da so največ javnih sredstev prejeli s strani Ministrstva za kulturo v znesku 280.077,68 evra. 109.055,36 evra je pristavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 74.647,21 evra pa Ministrstvo za zunanje zadeve.
Če se kdo sprašuje, kako to, da je omenjeni center, ki mu je bil podeljen status društva v javnem interesu na področju kulture, del iniciative Glas ljudstva, je odgovor na dlani, če človek ve, da je med ustanovitelji društva znana kritičarka aktualne oblasti Svetlana Slapšak, ki je s svojo prisotnostjo velikokrat počastila Jenullove sledilce. Slapšakova je bila sodeč po podatkih Ebonitete do julija 2020 celo direktorica centra, nato pa je vodenje šlo v roke Biljane Žikić. Očitno je Slapšakova še naprej vpeta v delovanje društva, saj je še naprej lastniško soudeležena.
Zavod za kulturno raznolikost Open
Del levičarske iniciative je tudi Zavod za kulturno raznolikost Open. To je nevladna organizacija, čigar cilj je širjenje ideje spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti ter antidiskriminacije. “Izvajamo raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema. Ne želimo biti zgolj nema priča družbenega dogajanja, ampak njegov budni opazovalec in soustvarjalec. Zato organiziramo družbeno kritične dogodke, okrogle mize, predavanja, koncerte, delavnice, literarne večere in festival, lokalno in globalno okolje pa spremljamo tudi z razmišljanji, analizami in zapisi,” je mogoče prebrati na njihovi strani.
Gre za zavod, ki ga je soustanovila znana levičarska aktivistka in profesorica na fakulteti za družbene vede, doc. dr. Barbare Rajgelj, znana po svoji podpori ljubljanskega župana Zorana Jankovića na prejšnjih lokalnih volitvah. To seveda ne čudi, saj je največ javnih sredstev zavodu prispevala prav Mestna občina Ljubljana, skupno 80.000,73 evra. Zadnjo transakcijo so prejeli decembra lani v znesku 12 tisoč evrov.
Zavod za kulturno raznolikost Open s sedežem na Maistrovi 8 v Ljubljani je angažiran v iniciativi Pravna mreža za varstvo demokracije, ki se je pojavila v času epidemije. Kot sami pravijo, s pravnim znanjem varujejo demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo. Gre namreč za iniciativo, ki nudi pravno podporo posameznikom oziroma posameznicam ter organizacijam, ki se na račun nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih. Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović, ki je imel v preteklosti veliko za povedati čez Janšo in SDS, je tisti, ki je na pravnem blogu, na spletni strani, prispeval svoj prispevek. Sicer pa je več kot očitno, da je Pravna mreža protivladno usmerjena.
Civilnodružbena LGBT organizacija Legebitra
Društvo informacijski center Legebitra je civilnodružbena organizacija LGBT, ki izvaja številne projekte in programe, namenjene LGBT osebam. Kot pravijo, je njihovo poslanstvo, da s kontinuiranim zagotavljanjem dostopnih, zaupnih in strokovnih storitev omogočajo podporo in opolnomočenje posameznikom, skupnostim LGBT in osebam s hivom. Med drugim nudijo brezplačno in zaupno testiranje na hiv, hepatitisa B in C, sifilis, oralno in rektalno gonorejo, in sicer za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Omogočajo pa tudi meritev titra protiteles po cepljenju proti hepatitisu B.
Gre za društvo, ki je pred tremi leti izdalo nov homo-lezbični-bi-trans-seksualni priročnik. Homoseksualni aktivisti, ki so avtorji LGBT+ učbenika Mavrica v žepu namreč sebe dojemajo kot “nebinarne” spolne identitete. Torej, da niso ne moški ne ženske, ampak nekaj vmes, in to stanje se pri nekaterih spreminja iz dneva v dan. Vsiljevanje homoseksualnosti jim nikakor ni tuje. Denimo leta 2019 so se na valentinovo povezali z nekaterimi trgovci in na prominentnih lokacijah v Ljubljani nalepili velika mavrična srca, pod katera so napisali: “Ljubezen je ljubezen. Nalepko je enostavno odstraniti, stigme ne.”
Sodeč po podatkih Erarja, ki prikazuje prilive javnih sredstev, lahko vidimo, da gre za pravo sveto kravo, ki jo je v največji meri do sedaj financiralo Ministrstvo za zdravje. V obdobju od decembra 2006 do danes se je na njihov račun steklo kar 1.402.745,11 evra. Med dobrimi financerji društva pa so tudi Mestna občina Ljubljana, ki je doslej prispevala 687.745,84 evra, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je prispevalo 449.551,54 evra in Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je prispevala 344.076,59 evra.
Kot smo lahko videli doslej, znajo številne nevladne organizacije priti do svojega dela pogače, ko gre za javna sredstva, Žalostno pa je, da se te več kot očitno politično udejstvujejo, čeprav gre za denar vseh davkoplačevalcev. Ker se znotraj civilne iniciative Glas ljudstva zbira še precej organizacij in civilnodružbenih iniciativ, bomo z njihovim razkrivanjem nadaljevali tudi v prihodnje.
