Piše: Vida Kocjan
Makroekonomski kazalniki, ki kažejo poslovanje države, so čedalje slabši. Država posluje s primanjkljajem, prihodki v državni proračun se zmanjšujejo, poraba se zvišuje. Razlog za nižje prihodke je predvsem posledica počasnega črpanja evropskih sredstev, posledično zaostajajo investicije, slabše poslujejo tudi občine.
Znižujejo se tudi prihodki iz davka na dodano vrednost in davka na dohodek pravnih oseb ter dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Slednje kaže, da gospodarska rast usiha, vse skupaj pa na to, da vladajoča koalicija temu področju ne namenja potrebne pozornosti.
800 milijonov evrov primanjkljaja
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvi polovici letos znašal 800 milijonov evrov, kar je bilo 750 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Vlada je sicer primanjkljaj (nespametno) načrtovala, v celem letu naj bi znašal okoli 1.700 milijonov evrov, medtem ko je bil lani okoli 200 milijonov evrov.
Glede na projekcije za celotno leto realizacija v prvi polovici leta zaostaja tako pri prihodkih kot odhodkih. Prevladujoči razlog za to je manjša realizacija evropskih sredstev od predvidene, ki se na strani odhodkov odraža zlasti v občutnem zaostajanju investicijske porabe.
Manj prihodkov v državni proračun
Prihodki so bili v prvi polovici leta medletno višji za 0,6 odstotka, medtem ko je rast v istem obdobju lani znašala 6,7 odstotka.
Ključni razlog za letošnjo slabšo dinamiko prihodkov so nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na isto obdobje lani je prispevala tudi nižja rast skupne mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka iz zaposlitve.
Tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV), kar plačuje gospodarstvo, je bila v prvem polletju 2025 nižja kot v istem obdobju lani. Fiskalni svet nižjo rast prihodkov od DDV povezuje z upočasnjeno gospodarsko aktivnostjo. Tudi prihodki od trošarin so bili medletno nižji, tako je že od začetka lanskega leta.
Prihodki od evropskih sredstev so bili medletno za okoli desetino nižji. Razlog je bilo počasno črpanje sredstev iz finančne perspektive 2021 do 2027.
Prihodki v državni proračun so se letos upočasnili. Fiskalni svet ugotavlja, da je upočasnitev dinamike prihodkov glede na isto obdobje lani v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je nižja od napovedi. Nasprotno rast proračunske porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana in je posledica predvsem višjih stroškov dela. Razlog za to je sprememba plačnega sistema za zaposlene v javnem sektorju.
Opozarjajo, da je odstopanje realizacije od veljavnega proračuna na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe. Opozarjajo še, da se bi morali prihodki v celem letu povečati za 5,1 odstotka, njihova rast pa se ob nizki realizaciji v prvi polovici leta v preostanku, to je v drugi polovici leta 2025, precej okrepiti.
Velika rast odhodkov
Rast odhodkov je v prvi polovici leta znašala 11,5 odstotka, medtem ko so bili v istem obdobju lani višji za 9,3 odstotka. K rasti so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. Fiskalni svet pričakuje, da se bo rast stroškov dela še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve plač, predvidene v oktobru. Pomembno so k rasti odhodkov prispevale še subvencije v kmetijstvu, obresti, transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu, za okoli desetino višji izdatki za blago in storitve ter transfer (nakazilo) na račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Vidno nižje investicije v cestno in železniško infrastrukturo
Investicije so bile letos medletno sicer višje za okoli 3 odstotke, vendar pa je to precej manj od načrtovanega. Povečanje domačih virov proračuna namreč ne nadomesti več kot 50-odstotnega upada evropskih virov. Ključni dejavnik sicer skromne rasti izdatkov so precej višje investicije na področju obrambe, nasprotno pa so se vidno znižale investicije v cestno in železniško infrastrukturo.
Sklad za obnovo: Izplačana slaba petina predvidenih odhodkov
Prilivi v Sklad za obnovo po poplavah izpred dveh let so v prvi polovici leta znašali okoli 220 milijonov evrov. Večina tega je bilo plačilo davka na bilančno vsoto bank in prilivi iz višjih stopenj davka na dohodek pravnih oseb. Sklad je konec junija razpolagal z okoli 700 milijoni evrov.
V tem obdobju je bilo iz sklada izplačanih 85 milijonov evrov, glavnina za nadomestno graditev (40 milijonov), državno cestno infrastrukturo (17 milijonov) in lokalno infrastrukturo (16 milijonov evrov). Poleg sredstev sklada je bilo za obnovo izplačanih še okoli 20 milijonov evrov iz integralnih sredstev državnega proračuna.
V prvi polovici leta je bila tako za obnovo realizirana le slaba petina vseh predvidenih odhodkov, ki naj bi po razpoložljivih programih v celem letošnjem letu znašali skoraj 600 milijonov evrov. Kako bo, bomo spremljali.
V minusu tudi zdravstvo in pokojninski sklad
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v prvih petih mesecih letos, kar so zadnje dostopni podatki, posloval s primanjkljajem v višini 57 milijonov evrov. Za toliko je bila višja poraba. V istem obdobju lani je bil primanjkljaj 20 milijonov evrov. Letošnji prihodki so bili višji za 11,3 odstotka in v največji meri posledica višjih vplačil prispevkov za socialno varnost zaradi rasti nominalnih plač in obveznega zdravstvenega prispevka (namesto prostovoljnega, kot je veljalo pred tem). Rast odhodkov je bila 13 odstotkov. Razlog za to so bila višja nakazila zavoda v javne zavode, in sicer za stroške dela, blago in storitve skupaj z zdravili ter višjih plačil koncesionarjem.
Rast odhodkov ZPIZ je bila letos do maja v povprečju 7,3-odstotna, kar je manj kot v istem obdobju lani, ko so odhodki zrasli za 10,7 odstotka. Ključni razlog za upočasnitev rasti odhodkov je bila nižja, 4,5-odstotna redna uskladitev pokojnin, medtem ko je bila 1,5-odstotna rast števila prejemnikov podobna. Na strani prihodkov pa se je upočasnila rast prihodkov od socialnih prispevkov. Na račun ZPIZ je bilo iz državnega proračuna nakazanih 15 odstotkov porabe tega zavoda, saj mora zavod poslovati z izravnavo. Razliko med prihodki in odhodi pokriva državni proračun.
Z minusom tudi občine
Tudi občine imajo višje odhodke od prihodkov. V prvih petih mesecih letos je bilo primanjkljaja v višini 20 milijonov evrov. Rast prihodkov se je upočasnila, ti so bili večji le za 2,1 odstotka. V največji meri pa je bila posledica višjih prihodkov od dohodnine in višjih prihodkov od davkov na nepremičnine. K upočasnitvi rasti skupnih prihodkov so največ prispevali nižji prihodki od evropskih sredstev, sredstva državnega proračuna za investicije in nižji prihodki od komunalnih prispevkov. Rast odhodkov je z 0,9 odstotka praktično zastala, in to v največji meri zaradi upada investicijske aktivnosti, nižjega pokrivanja stroškov vrtcev in nižjih transferjev v javne zavode.
Iz četrtletja v četrtletje slabše
Na slabšanje javnofinančnega stanja so pokazali že podatki za letošnje prvo četrtletje. Primanjkljaj celotnega sektorja države v tem obdobju je bil 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je bilo za 2,8 odstotne točke BDP več kot v istem obdobju lani. Primanjkljaj je bil višji zaradi počasnejše rasti prihodkov in hitrejše rasti izdatkov, kar so prej že nakazovali tekoči podatki.
Prihodki v prvem četrtletju so se povečali za 4,8 odstotka, kar je bila le slaba polovica lanske rasti. Na nižjo rast so vplivale vse glavne kategorije, največ socialni prispevki ob hkrati opazno nižji rasti vseh ključnih davčnih prihodkov. Nasprotno se je 11-odstotna rast izdatkov že v prvem tromesečju več kot podvojila. Razlog za to so bili višji izdatki za subvencije, obresti in sredstva za zaposlene, hkrati se je nadaljevala razmeroma visoka rast socialnih nadomestil.
Bruto dolg sektorja država je konec prvega četrtletja letos znašal 69,9 odstotka BDP, kar je bilo enako kot pred letom. Ob hkratnem umirjanju gospodarske rasti, znižanju inflacije in povišanju izdatkov za obresti pa se je zniževanje deleža bruto dolga po nekaj letih ustavilo, kar ni spodbuden podatek.
