Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV)
“Si predstavljate stampedo osrednjih medijev in vseh mogočih varuhov pravne države, če bi npr. stranka SDS ali NSi ali SLS imela kongres na dan volilnega molka? Protesti bi segli do Bruslja. p.s. Kaj šele, če bi bila dvorana takole napol prazna,” je Janez Janša komentiral kongres Gibanja Svoboda, ki ni bil naključno načrtovan ravno v času volilnega molka.
Le dan pred predsedniškimi volitvami, ko so se umirile politične strasti okoli predsedniških volitev, je imelo Gibanje Svoboda združitveni kongres s propadlimi strankami LMŠ in SAB v Mariboru. Ker v politiki velja, da se nič ne zgodi po naključju, tudi tokrat ne moremo mimo dejstva, da je levica načrtno organizirala politični dogodek v času volilnega molka.
Znano je namreč, da kandidatki levice Nataši Pirc Musar v zadnjih dneh padala podpora v javnomnenjskih anketah. Njeni slabi nastopi v soočenjih in agresivna kampanja nevladnih organizacij, kjer so padale hude grožnje, so dodobra načeli možnost za zmago Pirc Musarjeve. Pred tem so svobodnjaki že grdo izgubili z Milanom Brglezom.
Bes, maščevanje, vojna z vsemi sredstvi
Politični dogodek kot je kongres Gibanja Svoboda je bil kot nalašč ustvarjen za udrihanje po nasprotni strani. Kaj točno se je tam dogajalo in kakšna sporočila je posredoval Robert Golob? Laži, da so v državo vnesli mir in dostojanstvo. Tako grobega in agresivnega besednjaka kot ga uporablja predsednik vlade, Slovenija še ni imela. S toksičnostjo še bolj deli družbo in kliče k maščevalnosti. Boj proti sovražnemu govoru je le krinka za maščevanje in to počno odkrito in vsem na očeh. Napovedal je vojno z vsemi sredstvi. Razumete ta njegov bes, ker ni več direktor podjetja, kjer si je brez posledic nezakonito izplačeval milijonske nagrade in za navadnega smrtnika nedosegljive plače?
Tovrstna retorika nikoli ne bo prinesla potrebnega razvojnega preboja kot ga je napovedoval Golob na Kongresu. Razen za krog politično nastavljenih direktorjev okoli njega. Ta retorika tudi ne bo motivirala volivcev, da bi na nedeljskih volitvah namesto Anžeta Logarja volili za Natašo Pirc Musar, kot tudi ne, da bi na referendumih glasovali za vladne zakone ali na lokalnih volitvah za njihove župane.
Robert Golob je preprosto šel predaleč in tudi rohnenje proti Janši, da ga “imajo dovolj”, ne bo dovolj. Na videz mogočna združitev treh strank je v resnici krhka, brez vrednot in korenin, ki bi povezovale ljudi v demokratično politično stranko. To je nakazovala že sama skromna udeležba na takem dogodku. Gibanje Svoboda je v svojem bistvu le interesno združenje dobičkarjev, ki jim cilj ni blaginja in boljše življenje državljanov Slovenije. So zgolj tranzicijska navlaka, ki bo s časom propadla enako kot nekoč “neuničljiva” LDS.
