Piše: Andrej Sekulović
Pod Robertom Golobom se Slovenija še hitreje pomika proti progresivni multikulturni družbi. Zdajšnja vlada je naklonjena migrantom in tujcem ter spodbuja množične migracije, kar je razvidno iz njenih ukrepov in migrantske politike, zaradi katere je v Sloveniji vse več migrantov.
Če se ozremo po Evropi in tudi po Združenih državah Amerike, lahko opazimo družbene, kulturne, demografske in etnične spremembe, ki jih sproža stopnjevanje množičnih migracij. Pred našimi očmi poteka preobrazba nekoč bolj ali manj homogenih družb v vse bolj kaotične in atomizirane »multikulturne« družbe. Z vedno novimi valovi neevropskih množic postaja sama Evropa vse bolj podobna tretjemu svetu. V nekaterih zahodnoevropskih mestih nas le še arhitektura opominja, da smo še vedno na naši celini in ne na kakšni afriški ali bližnjevzhodni tržnici. Če so bile že od konca druge svetovne vojne migracije vse večji problem Zahodne Evrope, gre v Sloveniji predvsem pri migracijah iz tretjega sveta za relativno nov pojav, saj so bili pri nas pogostejši priseljenci iz nekdanje Jugoslavije. Vendar pa se zdajšnja levoliberalna vlada očitno trudi, da tudi Slovenija na področju migracij in »progresivnih« politik dohiti zahodne države Evrope. Tako se je premier Golob skupaj s svojimi zavezniki iz vrst nevladnikov takoj po prihodu na oblast začel prizadevati za bolj odprto migracijsko politiko.
Spremembe v migrantski politiki
Spomnimo se, da je, kmalu potem ko je Golobova vlada prevzela vodenje Slovenije, ministrstvo za notranje zadeve napovedalo nove smernice za migrantsko politiko, ki naj bi temeljila na »osnovnem spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava«. Ko liberalci ali levičarji govorijo v takšnem kontekstu o človekovih pravicah, imajo seveda v mislih predvsem pravice nezakonitih migrantov, ne pa tudi pravic avtohtonega prebivalstva do varnosti in prihodnosti. Med drugim je na spletni strani Vlade Republike Slovenije ministrstvo za notranje zadeve zapisalo, da so v današnjem svetu migracije »običajen pojav« in pa tudi »stalnica skozi človeško zgodovino« ter da jih zato ne smemo obravnavati kot neke vrste krize. Tovrstno govoričenje lahko opazimo pri vseh levoliberalnih politikih, ki hočejo ljudi prepričati, da so množične migracije nekaj vsakdanjega in da se morajo pač sprijazniti z lastno demografsko zamenjavo in izginjanjem lastne kulture, češ da gre za nekakšen ustaljen tok zgodovine. Ministrstvo za notranje zadeve je ustanovilo tudi posvetovalno telo za migracije z imenom Varna, solidarna in vključujoča družba, ki naj bi skrbelo za »urejene migracije« in »učinkovitejše azilne postopke«. Prav tako pri omenjenem telesu sodelujejo nevladniki in pripadniki »civilne družbe«, ki so velikokrat glavni podporniki uvažanja migrantov. Glavni simbol nove migrantske politike pa je bilo odstranjevanje ograje na meji.
Odstranjevanje ograje
Golobova vlada se je za odstranjevanje ograje na južni meji odločila prav v času, ko so migracije na tako imenovani balkanski poti naraščale. Lansko jesen naj bi se bilo namreč po podatkih evropske agencije za varovanje meje Fontex število migrantov na tej poti povečalo kar za 170 odstotkov v primerjavi z letom 2021. V letu 2022 pa je bilo veliko povečanje nezakonitih migracij opaziti tudi v Sloveniji. Žičnato ograjo je začela, predvsem iz ideoloških razlogov, odstranjevati vlada lani julija pri mejnem prehodu Krmačina pri Metliki v Beli krajini, konec lanskega oktobra pa se je začelo postopno odstranjevanje ograje tudi v Istri. Po mnenju ministrstva za notranje zadeve ograja ne bi bila učinkovita pri preprečevanju nezakonitih vstopov na območje Slovenije. No, kot kaže, to ne drži.
Nezakonite migracije naraščajo sorazmerno z nastopom Golobove vlade
Najbolj obremenjeni z nezakonitimi migracijami so bili v lanskem letu policisti Policijske uprave Koper, saj so obravnavali dobro polovico vseh nezakonitih prestopov meje oziroma kar 55,4 odstotka vseh ilegalcev. Zanimivo je, da se je lani kljub povečanju migracij zmanjšalo število vračanja tujcev tujim varnostnim organom, v našem primeru sosednji Hrvaški, kar za 41 odstotkov. Lani je bilo tako vrnjenih le 2.361 tujcev, medtem ko jih je bilo leto prej vrnjenih 4.000, čeprav je število nezakonitih migrantov naraslo v primerjavi z letom 2021 kar za 214 odstotkov. Ob tem se je število migrantov, ki so bili vrnjeni v Slovenijo, povečalo za 72,2 odstotka. Je šlo pri tem za prve posledice nove bolj »humane« migrantske politike Goloba in njegovih zaveznikov iz vrst nevladnikov? Pridobljeni podatki kažejo, da se je samo na območju Policijske uprave Koper na kopenski meji med Hrvaško in Slovenijo število nezakonitih migrantov močno povečalo, potem ko je zdajšnja vlada začela z delom. Če je bilo v aprilu in maju dobrih petsto nezakonitih prehodov meje, se je v juniju to število povečalo na 877, v juliju in avgustu na več kot tisoč, septembra je bilo nezakonitih prehodov že 2.781, oktobra pa je bilo število migrantov, ki so nezakonito poskušali vstopiti v Slovenijo, celo 4.346, kar je bil tudi vrhunec lanskega leta na tem področju. Kot je bilo že omenjeno, so ravno v oktobru odstranili prvih nekaj sto metrov ograje v Istri. Čeprav se je v zadnjih zimskih mesecih tudi zaradi vremena število ilegalcev znova zmanjšalo, ni padlo pod 1.725.
Podatki za celotno Slovenijo pa kažejo, da je aprila lani število nezakonitih migrantov preseglo število tisoč, se zatem postopoma zviševalo, tako da je v juliju preseglo število dva tisoč, avgusta jih je bilo že čez tri tisoč, v septembru dobrih štiri tisoč in pol, v oktobru, ko je število nedovoljenih prehodov doseglo vrhunec v celotni državi, pa jih je bilo 6.040. Za primerjavo, oktobra 2021 je bilo nezakonitih prehodov 962. V novembru in decembru 2022 je število znova upadlo, sprva na 5.319 in nato na 4.524. No, leta 2021 je bilo največ prehodov v septembru, in sicer 1.349.
Prikrivanje podatkov o nezakonitih migracijah?
Letos je v samo prvih dveh mesecih slovenska policija obravnavala že 5.162 ilegalnih migrantov, ki so hoteli na nezakonit način prestopiti meje naše države. Število je močno naraslo v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo v istem obdobju obravnavanih 1.295 ilegalcev. Mar to pomeni, da bomo v letu 2023 doživeli novo povečanje migracij, ki so že lani močno poskočile? Med nezakonitimi migranti so letos do zdaj prevladovali Afganistanci, Maročani, Rusi in Kubanci. Tokrat so imeli največ dela z migranti policisti Policijske uprave Novo mesto, ki so obravnavali 59,5 odstotka vseh nezakonitih migrantov, koprski policisti pa so jih obravnavali 30,8 odstotka. Nezakonitim migrantom bolj »prijazna« politika nove leve vlade se kaže tudi v tem, da so kljub večjemu navalu migrantov v primerjavi z januarjem in februarjem lani slovenski varnostni organi letos vrnili čez mejo samo 59 tujcev, medtem ko jih je bilo leta 2022 v istem času vrnjenih 215. Pri pregledovanju podatkov o nezakonitih prestopih meje na spletni strani policije pa lahko vidimo tudi spremembo; letošnji podatki so precej skromnejši od tistih, ki so na voljo za prejšnja leta. Če je bilo v preteklih letih običajno, da se objavljajo tudi primerjalni podatki za vsak mesec v obliki grafik in tabel, se ti sedaj ne objavljajo več. Prav tako ni več primerjalnih struktur po letih glede izvornih držav nezakonitih migrantov. Domneve, da gre pri tem za namerno subtilno prikrivanje podatkov in informacij, so precej na mestu, saj je očitno, da hoče zdajšnja oblast, kjer se le da, metati ljudem pesek v oči glede lastnih namer ustvarjanja multikulturne družbe, v kateri Slovencem grozi, da v lastni državi postanejo manjšina.
Novela zakona o tujcih
Nadaljna naklonjenost Golobove vlade tujcem se kaže tudi v noveli zakona o tujcih, ki razveljavlja nekatere predpise, sprejete v času prejšnje vlade. Cilj vlade naj bi bil »odprava administrativnih ovir in omogočanje hitrejšega vodenja postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje ter potrdil o prijavi«. Med drugim naj bi se odpravljale predvsem ovire pri izdajanju dovoljenja za začasno prebivanje tujcem. Po novem naj bi se tovrstna dovoljenja vročala lahko tudi po pošti. Tujcem, ki jim je nehal veljati status zaščite, bo nova zakonodaja omogočala, da v osmih dneh zaprosijo za dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi katerega koli namena, ki ga določa zakon. Prav tako pa predlog novele odpravlja obvezno periodično preverjanje sredstev za preživljanje tujcev po uradni dolžnosti. Država naj bi znova omogočala tudi brezplačne tečaje slovenskega jezika za tujce. Na področju o zaposlovanju in delu tujcev bo novela znižala in zrahrjala pogoje in standarde za bivanje in delo tujcev v Sloveniji. Tako bo tuji državljan lahko v času, ko bo imel veljavno enotno dovoljenje, zamenjal delovno mesto in delodajalca, hkrati pa mu bo omogočeno delo pri več delodajalcih hkrati. Glede tega bo po novem zadostovalo le soglasje zavoda za zaposlovanje, odločba upravne enote pa ne bo več potrebna. Prav tako bodo po novem prosilci za azil pravico do prostega dostopa na trg dela uveljavljali že po treh mesecih po pridobitvi statusa prosilca, medtem ko je prejšnja zakonodaja določala, da lahko to pravico uveljavljajo po devetih mesecih.
Vprašanje znanja slovenščine
Zapletlo pa se je predvsem pri vprašanju znanja in učenja slovenskega jezika. To je bil člen, ki ga je v noveli določila vlada Janeza Janše. Zdajšnja vlada ga je sprva hotela črtati iz novele zakona o tujcih, saj je bil govor o tem, da se bo zahteva za znanje slovenščine odpravila ali omilila. Kasneje je vlada Roberta Goloba sicer trdila, da se za to ni odločila, saj naj novela ne bi spreminjala pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za začasno prebivanje in na osnovni ravni za stalno prebivanje. Vendar pa je ta odločitev močno razburila vladi sicer naklonjene levičarske nevladnike in tako imenovano civilno družbo. Očitno je Golobovi vladi pomembnejše njihovo mnenje kot pa volja ljudstva in ohranjanje slovenske kulture, saj se zdi, da je pripravljena znova poklekniti pred zahtevami levih nevladnikov. Čeprav naj bi nove določbe za tujce sprva začele veljati 27. aprila letos, je bilo kasneje določeno 18-mesečno obdobje za začetek uporabe določb, ki se nanašajo na podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združevanja družin, novela pa bi tako začela veljati 1. novembra 2024. To pomeni, da bodo za zdaj v postopkih podaljšanja dovoljenj za prebivanje zaradi združevanj družin, ki so bila vložena do sprejetja nove vladne strategije, veljala pravila, ki ne vključujejo znanja slovenskega jezika ali obveznega potrdila o obiskovanju tečaja le-tega. Tovrstno potrdilo bodo morali tujci predložiti šele ob podaljševanju dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji. Seveda pa se lahko zgodi, da bo vmes vlada dejansko popolnoma izključila znanje slovenskega jezika iz novele.
Nevladniki proti slovenskemu jeziku
Brezkoreninski, migrantoljubni nevladniki, ki so agenti globalizma in uničevanja evropskih etnokultur, so ob omembi, da bi se tujci morali naučiti slovenščine, skočili v zrak, češ da nekaj tako samoumevnega, kot je zahteva po osnovnem znanju slovenskega jezika za nekoga, ki hoče prebivati v Sloveniji, povzroča »hujše kršitve človekovih pravic« in »diskriminacijo«. Prepričani so namreč, da gre za »diskriminacijo« tujcev, saj naj bi takšen pogoj za začasno prebivanje povzročil razdruževanje družin. Po njihovem mnenju se torej tujcem ni treba učiti slovenskega jezika, če želijo prebivati v naši državi. Verjetno bi raje videli, da se Slovenci prilagajajo tujcem. Na novinarski konferenci, kjer so nevladniki pozivali vlado, da odstrani člen o znanju slovenskega jezika, je Metka Naglič iz mednarodne organizacije Amnesty International izjavila, da gre za »zahteven in restriktiven pogoj, ki je tudi nepotreben«. Očitno po njenem mnenju za prebivanje v Sloveniji ni treba znati slovenščine, tujci pa se bodo sporazumevali tako, da se jim bodo prilagajali Slovenci. To se že dogaja v nekaterih slovenskih šolah, kjer se pojavljajo tudi obvestila v albanskem jeziku. Po mnenju Mihe Blažiča, nevladnika iz Ambasade Rog, naj bi bil resničen namen zahteve po znanju slovenskega jezika spodbujanje izgona tujcev in »ksenofobije«. Danes je torej »ksenofobno – karkoli naj bi že to pomenilo –, če zahtevamo od tujcev, da v naši domovini govorijo ali vsaj razumejo naš jezik. Nevladniki so v tem primeru znova sneli maske in pokazali svoj pravi obraz mržnje do Slovenije in slovenstva. Do spremembe novele zakona o tujcih je bil kritičen tudi Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je prav tako Državnemu zboru RS priporočil, da se opusti pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, čeprav ta nekoristni državni organ plačujemo vsi slovenski davkoplačevalci.
Bomo morali slovenski jezik braniti na referendumu?
Možnosti, da se znanje slovenskega jezika črta iz nove zakonodaje o tujcih, se je najbolj uprla Slovenska demokratska stranka. Poslanec SDS Branko Grims je tako na novinarski konferenci po seji prejšnji teden, na kateri so predstavili zakon o tujcih, vendar pa opoziciji ni bilo dovoljeno govoriti, opozoril, da Golobova koalicija, ki očitno ni usklajena pri vprašanju znanja slovenskega jezika, znova oživlja težnje po izključitvi tega iz novele. Kot je poudaril Grims, gre za jasno nasprotovanje 11. členu Ustave RS, ki določa, da je v Sloveniji slovenščina uradni jezik. Opozoril je tudi na prazno govoričenje pripadnikov civilne zaščite, ki v isti sapi govorijo o integraciji in o črtanju znanja slovenskega jezika iz nove zakonodaje. Integracija je namreč prav to, da se tujec integrira ali prilagodi slovenski družbi. Prvi korak pa je znanje jezika. »Kdor nasprotuje slovenskemu jeziku, ruši državo Slovenijo,« je prepričan Grims, ki tudi meni, da gre pri izključevanju slovenščine za protislovenski ideološki projekt. Opozoril je tudi na to, da so tudi nekateri župani iz vrst koalicije, na primer iz Celja, Velenja in Kranja, podprli obvezno znanje slovenskega jezika, vendar pa vlada pripisuje večjo težo mnenju levičarskih nevladnikov kot mnenju županov. Ob koncu novinarske konference je Grims tudi opozoril, da bo, če bo dejansko iz novele izključena še tista minimalna obveznost znanja slovenskega jezika, treba uporabiti vsa demokratična sredstva, vključno z referendumom, da se to prepreči.
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
