Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Predstavniki petih sindikalnih central so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije. Gre za člen, ki zgolj za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v okviru sistema plač v javnem sektorju. Obenem pa bodo vložili tudi zahtevo za začasno zadržanje 48. člena. S tem so Branimir Štrukelj in sindikalni kolegi napadli možnost povišanja plač zdravnikov. Kot da epidemija zanje ne obstaja.
Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Vse omenjene zastopa odvetnik Iztok Ščernjavič. Zahtevo za presojo skladnosti so vložili zaradi dvoma, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakor koli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19.
PKP 10 so ljudje v tem času, ko se še kar borimo z epidemijo, sprejeli z odprtimi rokami, saj je bil marsikomu roka v oporo. Pomoči je bilo deležnih več kategorij ranljivih skupin, je pa za največ razburjenja poskrbel tisti člen, ki posega v sistem plač v javnem sektorju. Edina razlaga za tako odločitev s strani koalicije je bil ukrep, ki je bil potreben, da se v času, ko nam je zdravnik najbolj potreben, prav oni zadržijo v Sloveniji v čim večjem številu, saj jih izgubljamo predvsem zaradi plačnih razlik glede na visoke plače zdravnikov v tujini. Pred časom je na to opozoril tudi FIDES, ki je v vlado in poslance javno pozval, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za ohranitev javnega zdravstva. Pri tem pa po njihovem mnenju bližajoče se volitve in epidemija ne morejo biti izgovor za “dokončni razkroj javnega zdravstvenega sistema” ob tem pa so dodali, da sta najlažji plen zasebnika “bolnik, ki ga ogroža dolga čakalna vrsta, ter preobremenjen in slabo plačan zdravnik”.
Po Štrukljevih besedah vlagatelji zahteve za presojo menijo, da gre za podtaknjenca, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, hkrati pa se izogniti tudi obvezujočim usklajevanjem teh sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.
Ironično ali pa celo pričakovano je, da je zahteva po presoji ustavnosti prišla s strani ljudi, ki so bili še nedavno v zagati, kako ljudem pojasniti, da jih moti dvig plače ljudi.
Jerkičeva proti višjim plačam
“Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Ne znam enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja,” je pojasnila svojo zagato predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Ta ista oseba je leta 2020 med krizo novega koronavirusa na ves glas izpostavljala, da je trenutna kriza dodatno razgalila, kako nujno je zagotavljanje varnega in zdravega dela ter kako pomembne so kakovostne javne storitve, kot je zdravstvo, samooskrba, pa tudi varovanje zasebnosti, osebnih podatkov in človekovih pravic z vidika nadzora, povezanega z varovanjem zdravja, za tem pa so si na ZSSS sami povišali plače za 1,8 %, o čemer smo tudi poročali.
Zanimivo je dejstvo, da govorijo o nekih “podtaknjencih”, ko pa epidemiološka slika še vedno ni idealna, soočeni smo z raznoraznimi izzivi, in obstoječa vlada je od prvega dne vedno znova dokazala, da je sposobna ukrepati hitro in pod pritiskom, kar pa je tudi njena prednost. Vse njene odločitve doslej so se izkazale za učinkovite kljub metanjem polen pod noge z vseh strani.
To je še en poskus, žal pa je v škodo Slovenije in Slovencev.
