Piše: Gašper Blažič
Današnje sporočilo, da poslanka Eva Irgl zapušča SDS, potem ko je pred nekaj dnevi isto potezo potegnil že Anže Logar, s tem odpira Pandorino skrinjico vseh dosedanjih poslanskih prestopov in izstopov. Kot smo pisali nedavno, 82. člen ustave izrecno ščiti svobodo odločanja izvoljenih poslancev, ne glede na volilni sistem in voljo volivcev. To pomeni, da poslanec po zagotovljeni izvolitvi dejansko ne odgovarja nikomur, pač pa se lahko odloča po svoji vesti.
V našem uredništvu smo s pomočjo podatkov s spletne strani Državnega zbora RS zbrali informacije o prestopih od leta 1992 dalje, ko smo volili prve poslance državnega zbora. Natančen poimenski seznam je sicer na voljo TUKAJ. Zaradi boljše preglednosti smo nekatera imena izpustili. Veliko število izstopov in prestopov potrjuje našo tezo, da je sistem, ki omogoča samovoljo poslancev, v odnosu do volivcev preveč liberalen. Recimo, pri nezdružljivosti funkcij, če denimo poslanec postane minister, le-ta ne more biti več poslanec, vendar se po morebitnem predčasnem prenehanju ministrske funkcije vrne v DZ, v tem času pa ima nadomestnega poslanca. V primeru izstopa poslanca pa nadomestnega poslanca ni.
Pregled vseh dosedanjih prestopov, izstopov in vstopov v poslanske skupine kaže, da je bilo pravih prestopov iz ene v drugo stranko relativno malo. Večinoma so poslanci, ki so izstopili, ostali neodvisni (ali nepovezani) poslanci ali pa so se pridružili poslanski skupini nepovezanih poslancev. Pogoj za ustanovitev poslanske skupine je, da jo ustanovijo najmanj trije poslanci, ki imajo s tem tudi olajšano možnost delovanja (glede administrativnih zadev ter njihovega financiranja). V seznamu nismo upoštevali prestopov poslancev Skupščine RS v letih 1990-1992. Poglejmo torej.
Mandat 1992-1996
V prvem mandatu DZ so poslance zaznamovali predvsem množičen izstop iz poslanske skupine SNS (ostala je le četverica z Zmagom Jelinčičem na čelu) ter prestop poslancev Demokratske stranke (z vodjo Igorjem Bavčarjem, člana sta bila tudi Dimitrij Rupel in Igor Omerza) v poslansko skupino novoustanovljene Liberalne demokracije Slovenije. Manjši del demokratskih poslancev, ki niso prestopili v LDS, med njimi France Bučar, Danica Simšič in Tone Peršak, pa so ustanovili novo poslansko skupino. Poslanci Zelenih Slovenije, med njimi tudi dva nekdanja Demosova ministra Peter Tancig in Leo Šešerko, so prav tako že ob začetku mandata izstopili iz stranke, za katero so kandidirali, ustanovili poslansko skupino Zeleni – Ekološko socialna stranka ter se maja leta 1994 prav tako pridružili »novi« LDS, ki je obdržala isto kratico kot prej Liberalno-demokratska stranka.
Nekateri bivši poslanci SNS (denimo Sašo Lap, pa Marjan Stanič, Ivan Verzolak, itd.) so ustanovili Samostojno poslansko skupino, kasneje pa je iz tega nastala poslanska skupina Slovenske nacionalne desnice. Nekateri poslanci so jo zapustili. Andrej Lenarčič denimo se je preselil k preostanku Demokratov, konec mandata pa je dočakal v Skupini samostojnih poslancev, ki ji je denimo pripadal Brane Eržen, pa Jožef Kopše in Marijan Poljšak (ki je bil prej v SND). Irena Oman je iz SNS prestopila k SLS, podobno Štefan Matuš. Janez Vindiš pa je iz SLS prestopil v SKD.
Poslance LDS pa je leta 1996 zapustila poslanka Ljerka Bizilj in ostala do konca mandata samostojna poslanka, prav tako Janez Jug.
Mandat 1996-2000
V tem mandatnem obdobju je bilo prestopov veliko manj kot v predhodnem, so bili pa zato veliko bolj odmevni. Že v začetku mandata, ko je bilo jasno, da je t. i. desno-sredinski trojček (SLS, SDS, SKD) dosegel več glasov kot preostale stranke, je prišlo do škandalozne »osamosvojitve« Cirila Pucka iz SKD. Formalno je do konca mandata ostal samostojni poslanec, realno pa podpornik LDS. Na listi te stranke je bil kasneje izvoljen. Njegov prestop je omogočil ponoven prihod LDS na oblast.
Nekaj mesecev pred konec mandata pa sta svoji poslanski skupini zapustili Polonca Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Salmič (DeSUS), ki sta podprli izvolitev Bajukove vlade.
Mandat 2000-2004
V tem obdobju je tik pred koncem mandata razpadla štiričlanska poslanska skupina Stranke mladih Slovenije. Bogomir Vnučec je prestopil k poslancem SDS, ostali trije člani (Peter Levič, Marko Diaci, Igor Štemberger) so postali samostojni poslanci. Poslancem SDS pa se je poleti 2004 pridružil še Dimitrij Rupel, ki je bil malo pred tem odstavljen s funkcije zunanjega ministra, izvoljen je bil sicer leta 2000 na listi LDS, a se je vrnil v državni zbor. Iz SDS pa je izstopil poslanec Franc Čebulj in se po dvoletnem statusu samostojnega poslanca pridružil SLS.
Mandat 2004-2008
To obdobje je minilo v znamenju razpada LDS. Nekateri njeni poslanci so ustanovili poslansko skupino Zares, ki sprva ni imela imena, dokler ni bila ustanovljena omenjena stranka. V tej poslanski skupini je bilo kar nekaj znanih imen (Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Davorin Terčon, itd.). Četverica poslancev LDS (Tone Rop, Milan M. Cvikl, Marko Pavliha in Darja Lavtižar Bebler) se je pridružila SD, medtem ko se Slavko Gaber ni pridružil nobeni od skupin.
Razpadla pa je (ponovno) Jelinčičeva SNS, saj je trojica dotedanjih poslancev s Sašom Pečetom na čelu ustanovila poslansko skupino Lipa, ki pa kasneje na volitvah ni bila uspešna. Na samostojno pot pa se je podal razrešeni minister Janez Drobnič, ki se je vrnil v državni zbor in zapustil NSi.
Mandat 2008-2011
Omenjeno mandatno obdobje je bilo za leto dni krajše zaradi predčasnih volitev. Poslansko skupino SDS je zapustil Franc Pukšič, ki se je po obdobju statusa samostojnega poslanca pridružil SLS. Ustanovljena je bila skupina nepovezanih poslancev, v kateri so zavetje našli nekdanja DeSUSova poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rezman, nekdanji poslanec SD Andrej Magajna ter nekdanja Zaresova poslanca Alojz Posedel ter Vili Trofenik, ki je bil v preteklosti član SLS in nato LDS. SD je zapustila Julijana Bizjak Mlakar in ostala nepovezana poslanka.
Mandat 2011-2014
Tudi to mandatno obdobje je bilo skrajšano, zaznamovano pa je bilo zlasti z zlomom poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Nekateri njeni poslanci so namreč po vrnitvi Zorana Jankovića na vrh Pozitivne Sloveniji sledili »upornici« Alenki Bratušek, ki je ustanovila svojo stranko in še poslansko skupino. Nekateri pa so se v PS Pozitivne Slovenije vrnili, ko se je vrnil Janković. Je pa zanimivo, da so nekateri ostali nepovezani poslanci, drugi pa so vstopili v poslansko skupino Stranke Alenke Bratušek (denimo večkratni prestopnik Jani Möderndorfer, pa Mitja Meršol …). Zanimivo je, da je nepovezana poslanska skupina ob tem obstajala še naprej, tu in tam pa je kateri od poslancev ostal povsem nepovezani poslanec, ne da bi pripadal kakšni skupini. Tudi Ivan Vogrin (prej Državljanska lista) ter Ivan Simčič (prej DeSUS).
Mandat 2014-2018
Tokrat masovnih izstopov in neprestanih prestopanj ni bilo toliko. Nekaj posameznikov, kot denimo Bojan Dobovšek, Bojan Krajnc ter Franc Laj iz SMC, Janko Veber iz SD, Mirjam Bon Klajnšček, Möderndorfer in Bratuškova iz SAB (oz. ZaAB), Matjaž Hanžek iz Levice in Zvone Lah ter Andrej Čuš iz SDS, so odšli med nepovezane poslance. Lah je vmes vstopil v PS NSi in nato iz nje izstopil. Peter Vilfan (SAB) se je pridružil DeSUS. Nekateri od teh prebežnikov so se sicer združili v poslansko skupino nepovezanih poslancev, drugi pa ne.
Mandat 2018-2022
V tem obdobju je bilo zaznati odhod poslancev iz Levice, kot npr. Violeta Tomić, Željko Cigler in Franc Trček. Slednja dva sta se pridružila SD. Slednji se je pridružil Gregor Židan, malo pred njim Milan Brglez (prej SMC). V tem času je bilo izstopov iz SMC veliko predvsem zaradi nove, tretje Janševe vlade. Uporniški poslanci iz SMC so ustanovili novo poslansko skupino, nekateri pa so prestopili tudi v SAB (Branislav Rajić) ter v LMŠ (Möderndorfer). Nepovezanim poslancem se je pridružil tudi Jurij Lep iz DeSUS, medtem ko se je iz SNS k SDS preselila Lidija Ivanuša. LMŠ in SAB sta danes del Svobode.
Mandat 2022 –
Konec leta 2023 je poslance Svobode zapustila Mojca Šetinc Pašek in postala nepovezana poslanka. Izstop iz poslanske skupine SDS oktobra 2024 napove tudi Anže Logar, nekaj dni za njim še Eva Irgl.
SDS se zaradi prebežnikov ni bistveno okrepila
Pregled izstopov in prestopov pokaže, da se je prvi odmevni izstop zgodil že ob izvolitvi (druge) Drnovškove vlade v začetku leta 1993, ko se je za podporo vladi odločil tudi Zmago Jelinčič, ki je imel v DZ zelo močno poslansko skupino, slednja pa je nato tako rekoč razpadla. Vendar je še vedno najbolj odmeven prestop Cirila Pucka, ki je predstavljal jeziček na tehtnici štiri leta kasneje. Podoben prestop, le da v obratno smer, poslank Polonce Dobrajc in Ede Okretič Salmič v času potrjevanja Bajukove vlade ni mogel omiliti te škode.
Zanimivo je, da je precej izstopov in ponovnih izstopov sprožil Zoran Janković, ki je bil leta 2011 sicer izvoljen za poslanca, a se je poslanskemu mandatu odrekel. Ko se je namreč taktično umaknil z vrha svoje stranke, so nekateri poslanci zapustili Pozitivno Slovenijo, kasneje pa se vanjo spet vrnili, ko se je vrnil.
Večina izstopov ter prestopov sicer ni bistveno spremenila razmerij sil. Nekaj tega je bilo zaznati v času tretje Janševe vlade, ko se je poslanska skupina SMC močno zmanjšala, saj so nekateri njeni člani prestopili k opoziciji, nato pa se je za izstop iz koalicije odločila še DeSUS, tako da je bila vlada nazadnje manjšinska. Ko smo opozorili na anomalijo v ustavi, pa smo dobili pod nos, češ da takšna anomalija koristi tudi SDS. No, zgodovina izstopov govori o tem, da je do vključno danes SDS zapustilo šest poslancev, od tega dva v tem mandatu. Pridružili pa so se trije: Bogomir Vnučec in Dimitrij Rupel (leta 2004) ter Lidija Ivanuša v prejšnjem mandatu. Na ta račun se SDS ni bistveno okrepila, da bi lahko prišlo do sprememb v razmerju sil. Je pa zanimivo, da se le redko kateri prestopniki vrnejo v državni zbor po enem mandatu. To je morda doslej uspelo le Cirilu Pucku, Janiju Möderndorferju in Francu Pukšiču, morda še komu. Vendar so to prej izjeme kot pravilo.
