Piše: Nina Žoher (Nova24TV)
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje mag. Marija Magajne je na današnji vladni konferenci pojasnila, da danes po Sloveniji poteka testiranje učiteljev in vzgojiteljev, večinoma sočasno s poukom, tako da pouk poteka nemoteno. V nekaterih območjih je potekalo že včeraj, testiranih je bilo okrog 2 tisoč, delež okuženih je podoben kot v preteklem tednu. V ponedeljek so pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju s HAT odkrili 287 pozitivnih, v celem tednu pa med vsemi okrog 2 tisoč pozitivnih.
Odkriti okuženi so se po besedah Magajnove osamili, morebitni kontakti pa so napoteni v karanteno, kar je možnost nadaljnjega širjenja močno zmanjšalo. “To pa je tudi pomembno zaradi nadaljnjega izvajanja pouka,” je bila jasna.
“V nekaterih območjih je virus še zelo razširjen, zato obstaja nevarnost da zaide tudi v šole in vrtce, zato me veseli, da se zaposleni v vzgoji in izobraževanju v veliki meri udeležujejo testiranja in so za zgled ostalim. To pomeni, da prepoznavamo pomen testiranja za zaznavanje okužbe, če okužbe s spoštovanjem ukrepov ne moremo preprečiti, je pomembno, da jo čimprej odkrijemo. HAT so mogoče sicer res nekoliko manj zanesljivi, a je hitrost in dostopnost njihova bistvena prednost.” Pravočasno testiranje in odkrivanje okužb je po besedah Magajnove še vedno bistvenega pomena. Za tiste z znaki okužbe so po napotitvi zdravnika tukaj še vedno PCR testi, vsi ostali pa imajo veliko možnosti za opravljanje HAT testov: na delovnih mestih, v zdravstvenih domovih itd.
V nedeljo so v Sloveniji opravili skupno 4684 PCR in hitrih testov ter potrdili 353 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih vlade je bilo hospitaliziranih 1066 covidnih bolnikov, od tega jih je 169 potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi. Iz bolnišnice je bilo odpuščenih 30 ljudi, umrlo je 19 bolnikov s covidom-19.
Precepljenost prispeva k normalizaciji
Glede na epidemiološke razmere je razveseljivo, da se razmere v bolnišnicah normalizirajo, kar omogoča tudi izvajanje drugih zdravstvenih dejavnost v večji meri. Magajnova poudarja, da k izboljšanju razmer prispeva tudi precepljenost v domovih za starejše. Naj bo po njenih besedah to tudi spodbuda za tiste, ki morda še oklevajo s cepljenjem, namreč le z dovolj visoko stopnjo precepljenosti se bomo lahko vrnili v življenje, kot smo ga bili vajeni. “Poleg spoštovanja vseh ostalih preventivnih ukrepov dodajam še to, da poskusimo v vsaki situaciji kljub vsemu najti kaj pozitivnega, se komu nasmejemo, pokličemo bližnje, se gibamo v naravi. Ne pozabimo tudi na zračenje prostorov. Rada bi se zahvalila vsem zdravstvenim delavcem in sodelavcem in vsem, ki skrbijo, da naš vsakdan, kljub zaostrenim razmeram, potekajo po nekoliko prilagojenih pričakovanjih, ter vsem, ki spoštujejo ukrepe in s tem prispevajo k omejevanju širjenja virusa.”
Število novo odkritih okuženih v zadnjih dnevih in tednih sicer počasi pada, a opažamo tudi rast, tako da je ta upad na prvi pogled varljiv in je potrebno spremljati dogajanje, poudarja direktor NIJZ dr. Milan Krek. “14 in 7-dnevna incidenca nam kažeta, da bi pri bistvenem izboljšanju 7-dnevna krivulja bistveno bolj padala, se je pa ustalila, kar ni dober znak.” Krek pravi, da se je tudi delež 7-dnevne incidence v 14-dnevni incidenci dvignil na 50 odstotkov, kar kaže na poslabšani trend. “Pozitivna novica pa je strm padec števila umrlih, upamo, da se bo ta trend nadaljeval.”
Slovenija nima zelo strogih ukrepov
V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo v Sloveniji pri vrhu glede na število novo odkritih okužb na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh. Če po besedah Kreka primerjamo ukrepe za preprečevanje epidemije z ostalimi državami, lahko vidimo, da Slovenija nima zelo strogih ukrepov na tem področju, nekatere države imajo bistveno bolj stroge. Če pa primerjamo strogost ukrepov skozi čas, lahko vidimo, da smo imeli v pomladnem valu bistveno bolj stroge ukrepe, kot jih imamo sedaj.
Če po besedah Kreka pogledamo 14-dnevno število okuženih na milijon prebivalcev, vidimo, da je podobno kot v Sloveniji v večjem delu Zahodne Evrope, kjer sprejemajo podobne ukrepe kot pri nas. “Če primerjamo dvotedensko smrtnost na milijon prebivalcev, vidimo, da tudi pri tem kazalcu bistveno ne izstopamo. Veliko držav je glede zapiranja šol še bistveno bolj strogih kot je Slovenija. Pri nas smo namreč odrli vsaj triletko, v Veliki Britaniji, Nemčiji, Portugalski … imajo zaprto vse, pa ima Nemčija bistveno manj okuženih. Javne prireditve so podobno kot pri nas prepovedane v večini držav. Podobno je tudi s prepovedjo združevanj več kot deset oseb. Povsod se vsaj priporoča nošnja mask, v nekaterih, tudi pri nas, pa je to bolj strogo zapovedano. Če primerjamo, kako se je zmanjšalo odhajanje na delo, lahko vidimo, da je ukrep delo od doma eden najučinkovitejših ukrepov.”
Če bi razmere ostale enake bi se ob upoštevanju veljavnih ukrepov epidemija izpela junija
Krek poudarja, da poskušajo s pomočjo simulacij ugotoviti, v katero smer se bo epidemija razvijala. “Ta trend ne upošteva novega seva. Če bi razmere ostale enake bi se ob upoštevanju veljavnih ukrepov epidemija izpela junija. Ob poslabšanju razmer bi se epidemija podaljšala.”
Za nove variante virusa je značilno hitro širjenje in posledično tudi več mrtvih
Stanje v Evropi je alarmantno, cela Evropa se boji angleškega seva, v sosednji Avstriji so že odkrili tudi južnoafriški sev. Če se bodo ti sevi močno širili, lahko pride do hudega tretjega vala. Za nove variante virusa je značilno hitro širjenje in posledično tudi več mrtvih. Po besedah Kreka še ni jasna učinkovitost znanih cepiv proti tem virusom, zato je še posebno pomembno dosledno izvajanje preventivnih ukrepov. Druženja, kot so bila med vikendom, so zato zelo tvegana, saj predstavljajo nevarnost za prenos virusa. Še posebej obstaja tveganje, ko ljudje kričijo. V državi imamo okoli 2 odstotka britanskega seva.
Rešitev predstavljata cepivo in izvajanje zaščitnih ukrepov. “Čeprav se nam rešitev obeta s cepivi, ne smemo pozabiti na izvajanje zaščitnih ukrepov. Učinkovitost cepljenja se najbolje kaže s padcem smrtnosti v domovih za starejše. Če primerjamo podatke o cepljenju, lahko vidimo, da smo v Sloveniji pri vrhu po precepljenosti.” Krek poudarja, da ima neupoštevanje ukrepov številne znane in neznane zdravstvene posledice. Ne gre zgolj za respiratorno obolenje, virus namreč prizadane tudi organe, sklepe in mišice. Ljudje morajo na novo shoditi, imajo težave s koncentracijo, pri otrocih pa se lahko razvije večorganski vnetni sindrom.
Vladni semafor po besedah Kreka prikazuje, kako se bodo ukrepi sproščali po regijah, če pa pogledamo, kakšne so razmere v določenih občinah, lahko vidimo, da se z upoštevanjem ukrepov da situacijo izboljšati. “Skupaj zmoremo, če bomo skupaj delali in pri tem eden drugega podpirali, nam bo uspelo!”
