Piše: Stanislav Južnič
Kot je namignil komandant Daki v svojem bestselerju »Najboljšo so kradli,« se komunizem splača onim pri koritu. Drugi potegnejo ta kratko.
Gotovo se je začelo pri izničenju neandertalcev, nadaljevalo s poraženimi Japodi med rimskimi osvajanji. Kri po Kranji Korotani prelita napolnila bo jezero vedno znova. Pokristjanjevanje je prililo olja na ogenj; ni ga bilo, Črtomirja, ki bi se znal upreti. Trubarjevi uvoženi mladci so morali pobrati šila s kopiti vred, cvet slovenske učenosti je znova romal v zamejsko pogubo. Potem so po Pomladi narodov domala vsi neslovensko pišoči Slovenci postali sovražniki. Končno pa je Mačkov Kradelj skrojil sodobno usodo kar za 80 let: razkol med zmagovalci in poklanimi brez grobov. Maršal Petain je precej bolj izdal Galce kot katerikoli Slovenec svoje rojake, ameriška Konfederacija je v secesijski vojni zavdala vragu in pol, a zadeva je kmalu ostala samo neljub spomin.
Cankar prerokuje
Na Balkanu, ki so Cankarju navkljub priključili še Slovence, je drugače: tu se vsaka naslednja vojna bije kot maščevanje za pomorjene sorodnike iz prejšnje. V cirilici se to večno ponavlja zato, ker vsevprek pojejo narodne pesmi Kosovu in kraljeviču Mraku, njihovo besedilo je povsem skregano z zgodovinskimi resnicami. Je te zdrahe treba bilo pod južnimi obronki Alp? Zakaj Hišnik ne sme povedati, kje je njegov Maček zakopal katero od svojih žrtev, da ji svojci uredijo dostojen grob? Težava je v balkanski mentaliteti, ki nasprotuje tržaški ideji Borisa Pahorja: »Ženska rodi − svet se začne vrteti znova!« V Trstu so pljuča slovenskega naroda, Ljubljana pa je naše srce, je vedel povedati Cankar, dokler ni Kradelj Trsta zapravil Churchillu navkljub. In državo balkaniziral, da ne zna pravilno zapisati lastne zgodovine.
Srebreniška usoda razklane Slovenije
Gazdov prijatelj Mladić je na veliko razglabljal o terorju dahij, janičarskih ustrahovalcev Beograjčanov izpred dveh stoletij, kot da bi se zgodil včeraj. Potem je klal po Srebrenici. Tu je čer balkanskega zgodovinskega razmišljanja: zamere izpred stoletij se v izkrivljeni, popačeni obliki prodajajo, kot da bi se zgodile včeraj. Groza državljanske vojne je kmalu nehala biti vodilo politike v ZDA. Takšen je duh uspešnega kapitalizma: trgovati moraš tudi z včerajšnjim sovražnikom, če ne si na zgubi. Na Balkanu to ne gre: tam obrtniki delajo le za ljudi svoje vere: le prekvašene izjeme, kot je bil kamnosek Đole kroz Germu, ki sem ga srečal v Starem Selu pri Otočcu, si je lahko privoščil delo tako za katoličane kot za pravoslavne. Zato je kapitalizem tam nemogoč: podedovano sovraštvo do drugače mislečih prekaša hlastanje za dobičkom. Sovražiti soseda je hud balkanski virus, ki ga je Maček z množičnimi poboji zasejal med Slovence. Za ozdravitev Slovenci potrebujemo Pahorjeva pljuča Trsta: kozmopolitizem. Svetovljansko predsedovanje EU je prvovrstna priložnost, da se znebimo zaplankanosti Gazde, označimo grobove pomorjenih in objavimo imena njihovih morilcev. Dokler se bomo delili na naše in njihove, bomo »moneta za podkusurivanje« balkanskih ali drugih tujerodnih Gazd po njihovi viži deli in vladaj, ki je Slovencem že odtujila NLB, Adriatic, Lek, Krko, domala vse trgovine z živili … Dokler bo edina dobro plačana slovenska politična služba tista v Bruslju, se je o samostojni Sloveniji nemogoče pogovarjati, saj gre za zasužnjeno deželo Cankarjevih hlapcev.
Kdo bo gospodar v EU?
Ljubljančan grof Kobencl je bil glavni šef habsburške Nizozemske v Bruslju že pred četrt tisočletja, tako da slovenska komanda v EU ni neka novost: treba pa jo je izkoristiti s pomočjo bratskih slovanskih držav EU tako, da bo jasno, da ima EU slovansko večino in z njo glavno besedo na kontinentu, saj Nemcev zavoljo krivde za svetovne vojne ni mogoče imeti za polnopraven narod. Poskus Franca Jožefa, da bi nad slovansko večino habsburške monarhije vladala manjšina, je šel rakom žvižgat: do pičice enak poskus zatiranja Slovanov v EU pa nedvomno čaka enaka usoda. Slovensko predsedovanje EU naj bo panslovansko s sedanjimi 70 milijoni slovanskih prebivalcev EU, ki se bo nedvomno urno podvojilo s širitvijo EU na jugovzhod.
EU naj bo slovanska …
Slovenci kot najbolj zahodnjaški del slovanskega življa smo predestinirani za njegove vodje v EU, kar kaže izkoristiti čez nekaj mesecev, ko bo žezlo tudi formalno v naših rokah. V EU kaže z usklajenim slovanskim nastopom promovirati uporabo slovanskih jezikov in večvredne slovanske srednjeevropske kulture s ciljem vzajemnega slovanskega gospodarskega vzpona tudi v okvirju dosedanjih zvez, vključno z višegrajsko. Vsi nekoč habsburški Slovani smo danes v EU z izjemo bosanskih, vojvodinskih in galicijskih okoli Lvova: poleg tega imamo v EU Varšavo, medtem ko smo pod Habsburžani vladali le Krakovu. EU bo slovanska ali pa je ne bo: nikakor ji ne smemo dovoliti, da bi zagrešila habsburško napako favoriziranja Germanov. Njihova nadutost namreč vedno znova povzroča svetovne vojne, medtem ko smo srednjeevropski Slovani dobri vojaki švejki EU s šaljivo pipo miru, ponujeno tudi pravoslavnim Bolgarom, čeravno Putinovih 150 milijonov utegne biti prevelik zalogaj.
Aduti Slovanov
Poglavitna naloga Slovanov v EU je seveda prevzemati odtujene banke, trgovine in zavarovalnice v letu osorej, tudi one, ki smo jih zavoljo tuje raznarodovalne politike neuki naivni Slovani ponevedoma zastonj prodali dednim germanizatorskim sovragom. Krvavi razpad habsburške monarhije 1914−1918 in največji Avstrijec Hitler naj bosta v poduk: Slovani moramo komandirati Evropi, sicer je polomija. Germanske kritike vladnih slovanskih medijev v EU so bob ob steno, Slovani moramo diktirati demokratično medijsko politiko v Nemčiji, da bi se izognili novim hitlerjem, ki že pohotno škilijo izza ruševin kunclagerjev. Nacist in demokracija sta od vekomaj na nasprotnih bregovih: sodobna demokracija se je rodila na Poljskem in v Litvi s Sejmom republike obeh narodov, dokler je Prusi z malo rusko pomočjo niso pohodili pred dvema stoletjema in četrt. Francoski in revoluciji ZDA sta nato le kopirali poljske demokratične ideje, Švabi pa so zanje od vekomaj gluhi. Tako kot vsi veliki dosežki človeštva, se je tudi grška demokracija prerodila na slovanskem zeljniku.
Naj plačajo škodo
Seveda gre za denar: Slovani v EU moramo skupaj z Grki izsiliti plačilo škode, ki so nam jo okupatorski nebodijihtreba povzročili med vojno: za začetek naj nam vrnejo banke, ki so jim jih zastonj prodali podkupljeni Hišnikovi pobje, slovenski tajkuni pa naj prevzamejo Volkswagen, Deutsche Bank in münchenske dnevnike, da ne bodo več trosili neslanosti. Nacistični volk dlako menja, nravi pač ne: od tod izvirajo sodobni germanski medijski pritiski na slovensko vlado, ki je niso znali zrušiti podkupljeno kolo, kol in kul s pomočjo kolaboracije zvezdastega Muhe Kordiša, njegovega kočevskega sorodnika Ivana Kordiša, eks-RTV Kradunca, eks-rektorja Barba Pape, Žalostnega Tomažka, ki ilegalno špila fuzbal za moštvo Razbojnika Ceferina kar med računsko razsodnim šihtom, in njegove sestrice večne gospodične Žalostne Alenčice, ki se brez haska gre znanstvenico. Na žalost je tu še STA Bojana Žalostinoviča kot ne ravno briljantna študentka mojega očeta. Germanski pritiski na novo slovensko predsedovanje EU močno dišijo po siljenju v trojni pakt natančno pred 80 leti. Ker smo se njega dni paktiranju s Hitlerjem uprli, so nas za kazen okupirali. Vendar imamo to pot adute v rokavu slovenski predsedniki EU, Švabi pa so medtem tanke zamenjali s še bolj agresivnimi bankami.
Zdravilo za razkol
Američani smo imeli svoje razkole podobno kot Francozi. Sčasoma pa jih je v kot pospravila nuja po poslovnem sodelovanju; zato so danes predvsem zgodovina. Balkanski pristop pa je drugačen: tam so pretekli spori veliko važnejši od sodobnega biznisa. Ni odpuščanja drugače mislečim. Virus sovraštva do ne-naših že dodobra najeda južne obronke Alp. Cepivo je samo eno: vsi vzvodi oblasti in denarja v Sloveniji morajo biti v domačih rokah, saj tujci vedno zvito pogrevajo minule zamere med levo-desnimi v svoj prid.
Za začetek naj nam vrnejo banke, ki so jim jih zastonj prodali podkupljeni Hišnikovi pobje, slovenski tajkuni pa naj prevzamejo Volkswagen, Deutsche Bank in münchenske dnevnike, da ne bodo več trosili neslanosti.
