»Marjan Šarec prva tarča predvolilnih bojev. Kako se brani in kdo mu meče polena pod noge?« Takšen naslov lahko najdemo na spletni strani 24ur.com oz. Pop TV, ki je očitno že kar po pravilu zadolžena za medijsko obrambo najnovejšega političnega »mesije« Marjana Šarca. Kar niti ni nenavadno, kajti informativnemu programu na Pop TV poveljuje nekdanji razvpiti kriminalist Drago Kos preko svoje žene Tjaše Slokar Kos.
In za kaj gre? Omenjena spletna stran poroča, da nadzorni odbor občine Kamnik, ki ga vodi član in nekdanji pomembni funkcionar kamniške SDS, Šarcu očita razmetavanje 40.000 evrov občinskega denarja. Župan pa konkurenci vrača: vse napake smo takoj popravili, nekdanji direktor, ki je vodil projekt, pa je bil sankcioniran in ga že dve leti ni več na občini. No, ta nekdanji direktor se imenuje Ivan Kenda, ki je Šarcu že nalil čistega vina in mu odgovoril kar preko facebooka.
Korupcija na kamniški občini
Kot je pojasnil predsednik nadzornega odbora kamniške občine Robert Kokotec, je župan občine Kamnik Marjan Šarec netransparentno in v sumljivih okoliščinah vodil 40 milijonski projekt nadgradnje čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja za šest občin. Pri tem so za nadzor najeli izvajalca CSE Invest, katerega so plačevali z dvema plačiloma pod 20 tisoč evrov in v skupni vrednosti 39.330 evrov, da jim ni bilo potrebno izvesti javnega razpisa, na katerega bi se lahko prijavil vsak, s tem pa bi bila tudi končna cena konkurenčnejša. Vsa plačila drugega naročila pa so bila plačana pred prejetimi poročili.
Seveda to še ni vse. Predsednik nadzornega odbora tudi očita Šarcu, da pri prvem naročilo poročila sploh nimajo datuma prispetja, eno poročilo pa manjka. V drugem naročilu pa ima vseh šest poročil enak datum prejetja, kar pomeni, da so bila plačila izvedena pred prejetimi poročili. Da je prišlo do nepravilnosti je v oddaji priznal tudi Šarec sam, ta pa je vso krivdo prevalil na takratnega direktorja občinske uprave, ki je vodil omenjeni projekt in ga kasneje tudi odslovil. Sam tudi zanika, da ni šlo za dve različni naročili, ki bi se morali voditi pod enim skupnim javnim naročilom.
Kamniški župan in predsednik stranke, ki se poteguje za zmago na prihajajočih državnozborskih volitvah, se je tako izognil prevzemu objektivne odgovornosti, čeprav je ravno župan tisti, ki bdi nad zakonitostjo občinske uprave, še posebno pri poslih, kot je 40- milijonska obnova čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja. Raje s prstom kaže na takratnega direktorja občinske uprave Kamnik in predsednika nadzornega odbora občine, ki je razkril omenjeno nepravilnost v času županovanja Marjana Šarca.
Ivan Kenda vrača udarec
No, Šarcu pa je odgovoril tudi Ivan Kenda, sedaj grešni kozel, na katerega Šarec prelaga vso odgovornost. Takole je zapisal: »Takole me blati Marjan Šarec, ki sem mu bil 4 leta in 10 mesecev najbolj zvest sodelavec. Ta nekdanji direktor, ki ga omenja v današnji oddaji 24ur, sem namreč jaz, IVAN KENDA. Kar veliko brc mimo je v teh današnjih izjavah, sploh, ker on kot odgovorna oseba ni upšteval ne zahtev KPK, ipd., v zvezi z naštetimi projekti, najbolj pa ga verjetno boli, ker sem dal odpoved sam, ker se z ekipo, ki jo je začel ustvarjati julija 2015, ni pač več dalo delati (npr. Brane Golubović, ipd., ki se ga 5 let (2010-2015) sploh ni smelo omenjati na Občini Kamnik, ker je bil 2010 tako nagravžen nasprotnik, sedaj je pa celo na listi LMŠ, pa z Branetom verjetno ni nič narobe…).« Ob koncu je Kenda še zapisal: »Šarc, šli bomo od dokumenta do dokumenta!! Hvala, Šarc, za reklamo!! Mehurji obstajajo!« K temu je dodal link do članka na 24ur.com.
In kaj je zapisano v poročilu nadzora rabe javnih sredstev Občine Kamnik na področju izvedbe strokovnih nadzorov v obdobju 1.1.2014 do 31.3.2016? Nadzorniki so v 2.1. točki zapisali glavne ugotovitve opravljenega nadzora Med drugim je v prvem delu – t.i. rednem nadzoru – zapisano, da »nadzorni svet podal nekaj predlogov za večjo transparentnost«. V drugem delu – t.i. super nadzori, kontroling – pa so pooblaščenci pri pregledu ugotovili »celo vrsto nepravilnosti, kot je odločitev župana in direktorja občinske uprave glede naročila kontrolingov in analiz kljub izrecnemu nasprotovanju za to pristojnega oddelka«. V nadaljevanju še piše: »Ta odločitev je bila politična in ne strokovna. Kljub temu, da je oddelek nasprotoval naročilu, je občinska oprava organizirala zbiranje ponudb, kjer pa ni definirala, kaj od potencialnih izvajalcev sploh želi. Po začetku kontrolinga in analiz izbrani izvajalec sploh želi. Po začetku kontrolinga in analiz izbrani izvajalec, katerega naloga je bila mesečna oddaja poročil o opravljenem delu, le-teh ni redno oddajal naročniku, je pa za to vseeno dobival plačilo. Več poročil je prišlo na občino neznanega dne; enega poročila, za katero je dobil plačilo, sploh ni oddal, nekatera pa so prišla naknadno na isti dan. To nas je napeljalo do tega, da smo podrobneje preverili datume prispetja raznih dokumentov v vložišče in datume plačil. Ugotovili smo, da se datumi naknadno popravljajo, da manjkajo podpisi odgovornih oseb, ki so zahtevani na določenih dokumentih, in da je posledično zmanjšana transparentnost, ki naj bi jo občina zagotavljala z upoštevanjem svojih internih pravil. Le to pa povečuje korupcijsko tveganje.«
Si tudi računsko sodišče zatiska oči?
V zvezi s tem se je tednik Demokracija obrnil tudi na Računsko sodišče RS in nanj naslovil dve vprašanji in sicer ali oziroma kdaj so na računskem sodišču prejeli omenjeno Poročilo nadzora rabe javnih sredstev Občine Kamnik na področju izvedbe strokovnih nadzorov v obdobju 1.1.2014 do 31.3.2016, ter kdaj in kakšni ukrepi so bili sproženi proti odgovornim (županu in direktorju občinske uprave), glede na to, da so »pooblaščenci pri pregledu ugotovili celo vrsto nepravilnosti (…).« Nadaljnji odgovor objavljamo v celoti:
»Računsko sodišče je namreč na podlagi Zakona o računskem sodišču[1] pristojno za nadzor javne porabe v Republiki Sloveniji. To pristojnost izvršuje z revidiranjem poslovanja uporabnikov javnih sredstev, na podlagi česar poda mnenje v revizijskem poročilu, v primeru razkritih nepravilnosti ali nesmotrnosti pa lahko od uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku zahteva tudi izvedbo popravljalnih ukrepov. Če med izvajanjem revizije računsko sodišče pridobi dokaze, ki utemeljujejo sum, da je bil pri revidirancu storjen prekršek ali kaznivo dejanje, vloži predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška ali ovadbo. Računsko sodišče se o ugotovitvah nadzornega odbora ne more opredeliti, saj gre za ugotovitve organa, ki je pri svojem poslovanju neodvisen in samostojen. Računsko sodišče bi se o pravilnosti poslovanja občine lahko opredelilo le, če bi samo opravilo revizijo tega dela poslovanja občine.
Glede obravnave prejetih pobud naj pojasnimo, da v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o računskem sodišču računsko sodišče v okviru, ki ga določa zakon, samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju. Računsko sodišče opravlja revizije na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ki ga določi predsednik računskega sodišča za posamezno koledarsko leto (v nadaljevanju: letni program). Pri določanju letnega programa se upošteva več kriterijev, in sicer materialno pomembnost posamezne občine (višino proračuna), izkušnje iz že opravljenih revizij, ki računskemu sodišču osvetlijo pomembna javnofinančna vprašanja, skupna več revidirancem, pobude organov občine, pravnih in fizičnih oseb glede poslovanja občin, navedbe v medijih, teritorialno razporeditev občin, dosedanjo nerevidiranost posamezne občine in podobno. Računsko sodišče obravnava vse prejete pobude fizičnih in pravnih oseb, jih ob upoštevanju revizijskih načel, pravil in mednarodnih standardov natančno prouči, opredeli njihovo pomembnost ter jih, odvisno od ocene pomembnosti, upošteva pri oblikovanju letnega programa za izvrševanje revizijske pristojnosti ali pri morebitni razširitvi predmeta ali obdobja revizije, ki jo izvaja. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da so pričakovanja revidirancev in javnosti velika in število prejetih pobud letno bistveno presega število revizij poslovanja občin, ki jih glede na svoje kadrovske zmožnosti lahko opravi oddelek računskega sodišča, zadolžen za področje lokalne samouprave.
Ob tem naj pojasnimo, da računsko sodišče trenutno izvaja prečno revizijo pravilnosti poslovanja šestih občin (med njimi tudi Občine Kamnik) v delu, ki se nanaša na delovanje občinskega sveta, porabo sredstev za reprezentanco in uporabo službenih plačilnih kartic. Področje, ki ga je obravnaval Nadzorni odbor Občine Kamnik v svojem poročilu, presega načrtovani obseg uvedene revizije, saj gre za prečno revizijo z istovrstnim predmetom revizije. Kot smo vam že pojasnili, pa vsaka sprememba predmeta ali obdobja revizije, ki jo izvaja računsko sodišče, vpliva na spremembo letnega programa dela računskega sodišča.
Dodatno naj še omenimo, da se je Nadzorni odbor Občine Kamnik z dilemami, s katerimi se je srečal pri izvedbi nadzora nad poslovanjem občine na področju izvedbe strokovnih nadzorov (prevzemanje dodatnih obveznosti v zvezi z izvedbo projekta obnove čistilne naprave), v letu 2017 pred pripravo poročila obrnil na računsko sodišče. Računsko sodišče je Nadzornemu odboru Občine Kamnik poslalo načelno mnenje glede obravnave vprašanj oziroma vidikov, ki bi jih bilo treba proučiti in smiselno upoštevati pri oblikovanju ugotovitev ter morebitnih priporočil in predlogov v poročilu nadzornega odbora.«
Šarec se spreneveda
Da je Šarcu ob vsem tem dogajanju seveda neprijetno, dokazuje tudi dejstvo, da se ni odzval povabilu Nove 24tv, da bi se v studiu soočil z Ivanom Kendo, medtem ko je nonšalantno dajal izjave za Pop TV, pri kateri se očitno počuti varno. No, tednik Demokracija pa je naslovil novinarska vprašanja tudi na Listo Marjana Šarca.
Kako predsednik LMŠ g. Marjan Šarec komentira naslednje ugotovitve omenjenega poročila, glede na to, da se le-te nanašajo nanj osebno?
Nanašajo se na delovanje občinske uprave.
Ali, kdaj in kakšni ukrepi so bili s strani Komisije za preprečevanje korupcije sproženi proti predsedniku LMŠ, g. Marjanu Šarcu, kot odgovorni osebi (župan Občine Kamnik), glede na to, da so »pooblaščenci pri pregledu ugotovili celo vrsto nepravilnosti (…)«.
Nobenih ukrepov ni bilo sproženih.
Ali, kdaj in kakšni ukrepi so bili s strani Računskega sodišča sproženi proti predsednik LMŠ, g. Marjanu Šarcu, kot odgovorni osebi (župan Občine Kamnik), glede na to, da so »pooblaščenci pri pregledu ugotovili celo vrsto nepravilnosti (…)«.
Tudi tukaj nisi bili sproženi nobeni ukrepi.
O odgovorih Šarčeve stranke verjetno ni treba izgubljati besed, saj kažejo na hudo sprenevedanje. Medtem pa se bo v režimskih medijih Šarec seveda prikazoval kot žrtev predvolilnih podtikanj…
