Piše: Tanja Brkić (Nova24TV.si)
Težko si predstavljamo državne dogodke brez prisotnosti častne garde Slovenske vojske. Tudi sprejemi tujih državnikov ali celo pogrebi z državniškimi častmi so dogodki, na katerih so gardisti nepogrešljivi. Očitno pa je tudi običajni delovni sestanek obrambnega ministra Marjana Šarca cela slovesnost, saj je srečanju s predsednico Računskega sodišča prisostvovala tudi častna garda, ob kateri sta se sprehodila po rdeči preprogi.
Od prihoda nove oblasti smo bili priča marsikateremu “zdrsu članov vlade, ki se po več kot stotih dnevih vladanja še vedno ni privadila oziroma naučila nekaj najosnovnejših pravil ali celo manir. To se odraža na “izkoriščanju” častne garde na običajnem delovnem sestanku ali npr. ob zapisu v žalno knjigo ob smrti Kraljice Elizabete II., kjer sta od vseh verjetno prav zapisa premierja Roberta Goloba in Urške Klakočar Zupančič najbolj izstopala.
Častna garda po mnenju poznavalcev spada med elito Slovenske vojske, namenjena pa je za neposredno izvajanje gardnih in nalog vojaškega protokola na državnem in ministrskem nivoju, v enotah in poveljstvih SV ter lokalnih skupnostih doma in v tujini. V okviru svojih nalog je za realizacijo svojega poslanstva odgovorna za izvedbo vseh vrst gardnih in vojaških protokolarnih nalog, med katere štejejo med drugim sprejemi z vojaškimi častmi predsednikov držav, vlad, ministrov za obrambo, načelnikov generalštabov in drugih visokih vojaških gostov ali gostov iz EU in Nata ter žalnih in drugih slovesnosti na državnem nivoju in ostale ostale gardne in vojaške protokolarne naloge, opredeljene v aktih Vodenja in poveljevanja v SV.
Šarčevo obnašanje pa niti ne preseneča glede na to, da ima nad sabo premierja in predsednico DZ, ki kljub vsem zdrsom iz preteklosti še kar ne nehata presenečati s svojimi dejanji ali besedami. Premier Robert Golob je namreč v žalno knjigo, odprto v spomin na britansko kraljico, zapisal: “Njenemu veličanstvu z vsem srcem. Spoštovanje.”, kot kakšnemu sošolcu iz gimnazije na zadnjo stran zvezka, medtem ko se je Klakočarjeva kraljici ob koncu zapisa poklonila z besedami “my dear lady”.
Četudi se na vsak način vlada trudi vnašati neke “pozitivne novosti”, je skoraj norost misliti, da so taki zapisi primerni za poklon kraljici, ki je vladala najdlje in pooseblja tradicijo.