Piše: Vida Kocjan
Po letih korupcijskih afer so v državnem zboru sprejeli spremembo zakona o javnem naročanju na področju zdravstva. Cilj zakonskih sprememb je znižanje cen medicinskih pripomočkov in opreme, s čimer bi letno lahko prihranili več sto milijonov evrov. Opozicija predloga ni podprla.
V koalicijskih SDS, NSi in Konkretno so v sodelovanju s poslanci SNS v parlamentarni postopek junija lani vložili predlog novele zakona o javnem naročanju, ki se nanaša na področje nabav v zdravstvu, z namenom, da pride do znižanja cen na slovenskem trgu in se omogoči izenačitev nabavnih cen v javnih zavodih na vseh ravneh.
Končno novela zakona
S 43 glasovi za in 11 proti je bil prejšnji teden dolgo pričakovani zakon o javnem naročanju sprejet. Že od osamosvojitve dalje slovensko zdravstvo pretresajo afere v zvezi z nabavo medicinske opreme in materiala. V eni od bolnišnic so denimo preplačali kolčne opornice za 75 odstotkov v primerjavi z najnižjo ceno, ki jo je plačala neka druga slovenska bolnišnica. Kljub številnim aferam in ugotovitvam dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij vse do zdajšnje vladajoče koalicije ni bilo interesa ali pa politične volje, da se to področje končno uredi.
Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen se bo preprečilo, da bi se tudi v prihodnje ponavljala dolgoletna praksa slovenskih bolnišnic, in sicer, da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih primerljivih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej razlikovale med seboj.
Končno se je premaknilo
Potrebo po spremembah na področju nabav v zdravstvu sta kardiologa Blaž Mrevlje in Marko Noč zaznala že leta 2012. Tedaj je s figo v žepu Simon Vrhunec, takratni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, pozval zdravnike, naj, če kdo ve za nižje cene ali kakršnokoli možnost nabav, pri tem pomaga. Zdravnika Mrevlje in Noč sta namreč ugotovila, kakšne so cene žilnih opornic iz Poljske in Nemčije. Cene so bile v tujini od tri- do štirikrat nižje kot v UKC Ljubljana. Mrevlje je dejal: »Ovrgli smo, kar se je do takrat govorilo, in sicer, da se na evropskem trgu medicinske opreme ne da kupovati in da so cene tako visoke zaradi majhnosti slovenskega trga.«
Nekdanji direktor UKC Ljubljana Vrhunec je v eni od oddaj na RTV Slovenija priznal, da so samo s to potezo v eni zdravstveni ustanovi, na enem medicinskem materialu privarčevali več kot 2,5 milijona evrov. Tako Mrevlje kot Noč sta zaznala, da je nujno treba uvesti referenčne cene tudi za vse druge medicinske artikle. Tako bi po ocenah lahko privarčevali okrog 400 milijonov letno.
»Sledila je prva preiskovalna komisija, ki je obravnavala samo megakorupcijski škandal, žilne opornice. Poročilo je javno dostopno na spletni strani državnega zbora. V njem je na 400 straneh jasno popisano, kdo, kje in kako so kradli davkoplačevalski denar s prirejenimi javnimi razpisi za vzdrževanje visokih cen.« Prvo parlamentarno komisijo je vodila takratna poslanka SDS Jelka Godec. »Sledila je druga preiskovalna komisija, ki jo vodi Karmen Furman, kjer smo ugotavljali podobne zadeve, vendar s področja kolkov,« je dogajanje skozi čas na novinarski konferenci prejšnji teden opisal Mrevlje.
Mrevlje je izrazil veselje, da se je vse tako premaknilo do danes, da je prišlo do oblikovanja predloga zakona, ki vsebuje referenčne cene, s čimer se skušata preprečiti korupcija in organizirani kriminal v zdravstvu. Čeprav je stroka jasna, pa je del opozicije še prejšnji teden vztrajal, češ da bi ta zakon še dodatno odprl vrata korupcijskim tveganjem.
Za konec
Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen se bo tako preprečilo, da bodo enak material istega proizvajalca pri nas prodajali po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah, kakor tudi, da se bodo cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej zelo razlikovale. V praksi se bo referenčna cena določila na javnem razpisu, oblikoval jo bo na novo ustanovljeni vladni urad, pristojen za centralno evidenco, po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic držav članic Evropske unije.
Glasovanje v državnem zboru
Spremembe zakona so podprli poslanci in poslanke poslanskih skupin: SDS, Konkretno, NSi, DeSUS, SNS in narodnosti. Zakonu so nasprotovali poslanci in poslanke SD, Levice, LMŠ, SAB in Nepovezani. Pri tem so bili nekateri poslanci sicer v državnem zboru, niso pa glasovali.
