Piše: Gašper Blažič
V uvodu naj pojasnim, da bo morda ta članek nekoliko bolj oseben in ne zgolj suhoparno poročilo o včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih poslanske skupine Gibanja Svoboda, ki je privabila veliko število novinarjev – med drugim tudi avtorja teh vrstic.
Ker se Golobova vlada zelo rada »šlepa« na časovnice, naj omenimo, da je prva informacija o tiskovni konferenci prišla včeraj (12. aprila) ob 8.10, potem ko je dan prej pozno popoldne v javnost prišel rezultat najnovejše ankete Mediane, ki med strankami kaže na javnomnenjsko izenačenost med Gibanjem Svoboda ter SDS. Kar dosedanja javnomnenjska razmerja moči postavlja precej na glavo. No, včeraj so potem naknadno na STA objavili obvestilo, da se bosta ekipi Gibanja Svoboda (ki jo sestavljajo premier Robert Golob, vodja poslanske skupine Borut Sajovic, predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za finance Klemen Boštjančič) na tiskovni konferenci pridružila še Luka Mesec (Levica) in Meira Hot (SD). Kar je kazalo na to, da se dogaja »horuk efekt«, natančneje rečeno strahotno hitenje ter improvizacija nekega projekta, za katerega je minister Bešič Loredan še nekaj dni nazaj razlagal, da se bo zgodil šele konec leta 2025 – torej čez leto in pol. Ampak za videz »cesarjevih novih oblačil« mora pač vse izgledati idealno: enotna vlada, enotna koalicija in enotni mediji.
Že kmalu po napovedi tiskovne konference je STA objavila poročilo, da je poslanska skupina Svoboda je v DZ vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, ki naj bi – za zdaj – znašal 35 evrov. O podrobnostih pa seveda nekoliko kasneje.
Cesar svoja nova oblačila na ogled postavi…
Zanimivo: tiskovna konferenca iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober o isti tematiki je bila na Trgu republike (pred zgradbo državnega zbora) sklicana pol ure pred Golobovo tiskovno konferenco, torej ob 11h. Poročilo o izjavah Pavla Ruparja o omenjeni problematiki je STA objavila šele po 14. uri (!), ko je bila slovenska javnost že dobro obveščena o »novi politiki« Golobove vlade, saj so nekateri mediji tiskovno konferenco celo neposredno prenašali, končala pa se je približno ob 12.30. Kako uro prej je STA objavila poročilo o tiskovni konferenci združenja upokojencev ter upokojenskega sindikata, pri čemer je podpredsednica ZDUS Jožica Puhar (nekdanja ministrica za delo v Demosovi vladi) glede Ruparjeve akcije navrgla, češ da se ti problemi ne rešujejo na ulici. O tem, da je imel Inštitut 1. oktober pripravljen svoj predlog zakona o reformi zdravstvenega zavarovanja (pri čemer predlaga ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ne pa denimo plačila enotnega mesečnega pavšala), seveda niti besede.
Ob tem pa naj tudi spomnimo, da lahko nevladne organizacije ravno tako vlagajo zakonske predloge – to je nedavno storilo društvo Srebrna nit z zakonskim predlogom, ki dokončno legalizira evtanazijo, s čimer se obeta, če povemo na nekoliko bolj robat način, »dokončna rešitev upokojenskega vprašanja«.
Medklic: ko je okoli 11.15 avtor teh vrstic, ki se je peš odpravil iz uredništva Demokracije do zgradbe državnega zbora (pol ure hoje), zavil z Beethovnove ulice okoli vogala proti vhodu v parlamentarno zgradbo, je na vogalu v travnatem pasu, ki obdaja zgradbo DZ, opazil v travi – crknjenega goloba. Zelo simbolično. Zanimivo, da so tudi nekateri uporabniki twitterja opozorili nanj.
Kot že rečeno: tiskovna konferenca je potekala v sejni dvorani prostorov poslanske skupine Gibanja Svoboda, kjer se je nagnetlo precej novinarjev, tiskovna konferenca ni bila ozvočena (in tisti, ki smo stali malo bolj oddaljeno od skupine tistih, ki so stali pred mikrofoni, torej Goloba in ostalih, smo se morali krepko potruditi, da smo kaj slišali), kar kaže na to, da je bila tiskovna konferenca sklicana v naglici in da ni bilo časa iskati bolj primernega prostora. Povrh vsega se je tiskovna konferenca pričela z zamudo, ob prihodu je Golob sicer skušal dajati vtis samozavestnega politika, ki ve, kaj hoče, Bešič Loredan in Boštjančič sta bila videti precej ravnodušna, kot da se ju ta stvar ne tiče kaj dosti (in dejansko se ju res ne, saj pri tem zakonskem predlogu nista sodelovala, kajti zakon je vložila poslanska skupina Gibanja Svoboda, ne pa denimo vlada ali katero od ministrstev!), Sajovic pa je nekaj časa stal z zaprtimi očmi, vmes pa tudi pogledoval navzgor (kot bi molil, naj gre ta kelih čim prej mimo njega) – mu je pa vmes vendarle uspelo spraviti v eter epsko izjavo, s katero je postal neposreden konkurent nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu.
V ŽIVO: “Pacientu dajemo zdravilo v žilo in ne zavarujemo rane z obližem.”
Več: https://t.co/8DLWcoWdE1 pic.twitter.com/CDyUg7N6li— N1 Slovenija (@n1slovenija) April 12, 2023
Zakon, ki je kot mlinski kamen potopil Šarčevo vlado
Sama tiskovna konferenca s strani medijev ni ponudila kakšne posebne uporabne vrednosti. V glavnem se je spraševalo o podrobnosti, neprijetnih vprašanj pa ni bilo, saj tisti, ki skrbijo za »cesarjeva nova oblačila«, tega niso dopustili. Kljub temu pa je avtorju teh vrstic uspelo spraviti v eter vprašanje, kaj se je v štirih letih tako drastično spremenilo, da so znova privlekli na dan zakon, za katerega se je leta 2019, v času Šarčeve vlade, zelo zavzemala Levica, vendar je med njo in Šarcem prišlo do precejšnje napetosti.
Poglejmo najprej ozadje mojega vprašanja – to je dogajanje iz jeseni 2019, ko je prišlo do »projekta ukinjanja DZZ«, ko so tudi medkoalicijske napetosti eskalirale vse do Šarčevega meta puške v koruzo konec januarja 2020. Takrat je tudi minister za zdravje Aleš Šabeder dejal, da je imel pripravljeno izjavo v odstopu, češ dirigent z zvezanimi rokami pač ne more dirigirati ansamblu. No, Šarec je bil takrat celo voljan odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se s tem ukloniti pol-koalicijski Levici, a kaj, ko je Šarčev finančni minister Andrej Bertoncelj odstopil in dal Šarcu vedeti, da zadeva ne pije vode. Takole je poročalo Delo v drugi polovici januarja in sicer, da je Bertoncelj »skupaj s svojimi državnimi sekretarji sporočil, da ne pristajajo na bianco menico, ki bi jo od finančnega sektorja želeli dobiti ob predvidenem ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Sledil je odstop: najprej Bertoncljev, nato Šarčev. Posledice so znane, vse skupaj se je dogajalo tik pred prvim velikim udarom epidemije covid19. Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila tako mlinski kamen, ki si ga je Šarčeva vlada nadela okoli vratu in jo je nato potopil.
Poglejmo tudi, kaj je 29. januarja 2020, dva dni po Šarčevem odstopu, zapisal Peter Jančič (Spletni časopis):
»Dodatno zdravstveno zavarovanje je, ko sta Marjan Šarec in Luka Mesec v koaliciji s SD, SMC, DeSUS in SAB prevzela oblast, stalo le 27 evrov pri zasebnih zavarovalnicah. V letu in pol so ga podražili na 35 evrov. To je bila cena sodelovanja Šarca in Meseca, ki sta precej povišala plače v javnem sektorju, h kateremu sodi tudi zdravstvo in to je bila treba od nekod plačati. Javno so širili informacije, da so razlog podražitev pohlepne zavarovalnice, ki bi naj kar na lastno pest višale ceno. A določanje cene državnega zavarovanja je zdaj pokazalo, da so razlogi bolj objektivni.«
Je zdaj jasno, od kod ta cena 35 evrov pavšalnega mesečnega prispevka, ki ga bomo po novem plačevali namesto prostovoljnega (!) zdravstvenega zavarovanja? Povedano drugače: država je monopolizirala zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da bomo za več plačila dobili manj storitev. Socializem po meri ljudi?! Kdo lahko prepreči, da bo Golobova (ali katera druga vlada) prispevek zvišala na 50 evrov ali več, če se ji bo tako zazdelo?
Zakon, ki ga sedaj predlaga Golob v slogu Staneta Dolanca, enkrat že zavrnjen
In tistega dne, ko je Jančič zapisal to izjavo, je zakon o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v DZ padel: Proti zakonu so se izrekli v SDS-u, NSi-ju, SNS-u, SMC-ju, DeSUS-u in SAB-u. Za je bilo 32, proti pa 51 poslancev.
In kaj zdaj? Tako rekoč identičen Šabedrov zakon je Golob privlekel iz predala ter zagotavlja, da ima trdno podporo koalicije, zakon pa je v proceduro vložila poslanska skupina največje vladne stranke, ne pa denimo vlada. In to je isti zakon, ki je leta 2020 pokopal Šarčevo vlado. Sedaj pa naj bi predstavljal čudežno rešitev za vse, celo finančni minister Klemen Boštjančič naj bi bil zadovoljen z njim. Če verjamete v palčke.
In če ponovimo vprašanje, ki je bilo včeraj s strani avtorja teh vrstic zastavljeno premierju: kaj se je v skoraj štirih letih spremenilo, da spet ponavljajo že videno zgodbo? Po spominu citiram začetek Golobovega odgovora: »Spremenilo se je razmerje sil…« Čim je premier začel govoriti, sem dobil asociacijo na tisti znani 50 let stari Dolančev citat: »….če ne bi bili mi /na oblasti/, bi to pomenilo, da je nekdo drug…« In seveda je hotel Golob povedati, češ takrat ni ratalo, tokrat nam bo, saj smo veliko močnejši. No, s tem, da je Šarec sedaj član njegove ekipe in celo član njegove stranke, se ne ukvarja preveč. Golob je povedal na malo lepši način to, kar sicer velja za razne primitivne diktatorske režime v Afriki – očitno ni naključje, da je ženski duet (Fajonova in Klakočar Zupančičeva) v zadnjem času ločeno obiskal »jedrno« Afriko. Ki očitno postaja navdih za naše oblastnike, podobno kot nekdaj za Josipa Broza Tita.
Torej, če ste slučajno mislili, da boste z odpravo dopolnilnega (in prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja finančno precej na boljšem, se močno motite in ste strahotno naivni. Da je prvak Modre zavarovalnice, nečak nekdanje poslanke SD Brede Pečan ter eden najbolj vplivnih stricev iz ozadja Borut Jamnik praktično v istem času, ko je Golob pokazal svoja »nova oblačila« glede zdravstva, postal še prvi mož SID
Tudi zato simbolika s crknjenim golobom ob zgradbi hrama demokracije morda niti ni tako zelo slučajna…
