Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
“A propo “Kordiševih” vrtičkov – to je feelgood projekt, kjer se ravno tako kot povsod drugod izkorišča mlade in neizkušene ljudi. Totalni “startup mentality”, samo da namesto kodiranja okopavajo grede. Mojega brata so non stop nategovali in zamujali s plačilom,” je zapisala uporabnica Twitterja in tako postavila na laž Kordiša in “antikapitalistično” mentaliteto, ki jo venomer kot papagaj ponavlja Kordiš, ki je očitno antikapitalist le na papirju, v resničnem življenju pa deluje kot pravi sužnjelastnik.
Poslanec Levice in predsedniški kandidat Miha Kordiš se že leta izpostavlja kot pravi “človek za ljudi”, “revolucionar” in strogi “antikapitalist”. Vse to je trajalo do tega trenutka, ko se je uporabnica na Twitterju razkrila pravo zgodbo v ozadju t. i. projekta “Kordiševa njiva”. Na njej prostovoljci, ki so v enem letu opravili 800 ur, delajo brezplačno, in Kordiš kljub temu, da je v ustanovnem aktu njegovega zavoda zapisano, da bodo v enem letu zaposlili najmanj enega delavca, v naslednjem letu pa še najmanj dva, Kordiš ni zaposlil še nikogar, češ da je šlo le za “formalnost” oziroma če rečemo bobu bob – izkoristil je delavce, ob tem pa še izigral zakon.
Twitter so preplavili številni komentarji, kot je naslednji: “Miha Kordiš, sužnjelastnik, gazda, izkoriščevalski kapitalist in vse ostale oznake, ki jih on in @strankalevica lepijo drugim. @mddszRS, pošljite inšpekcijo!”, ki se nanaša na zgodbo ene od uporabnic na Twitterju, ki je razkrila dejansko ozadje načina delovanja projekta “Kordiševa njiva”, ki je le navzven prikazana kot projekt v dobro ljudi in vseh, ki jo obdelujejo, medtem ko je v ozadju zgodba malce drugačna.
In sicer gre, kot je dejala uporabnica Twitterja, za “feelgood projekt, kjer se ravno tako kot povsod drugod izkorišča mlade in neizkušene ljudi. Totalni “startup mentality”, samo da namesto kodiranja okopavajo grede. Mojega brata so non stop nategovali in zamujali s plačilom,” je zapisala uporabnica.
Kot je zapisala v svojih komentarjih, naj bi na omenjeni njivi delal tudi njen brat, ki je potem razvažal pridelke naokoli z maminim avtom, saj je bilo nujno, da jih razvozi, ker bi le tako dobil plačilo. Tako je s tem pustil na cedilu tudi svojo sestro in mamo, ko je ta potrebovala pomoč. Vse za Kordiševo njivo ne glede na ceno. Na koncu naj bi celo namesto plačila dobil gajbo hokaido buč, povrnili pa mu niso niti stroškov za prevoz, ki je bil njegov.
Vse to pa se Kordišu očitno ne zdi problematično, na državni televiziji je namreč brez slabe vesti dejal, da je to, kar je zapisano v ustanovnem aktu glede zaposlitev, le “formalni pogoj zakonodaje, da smo lahko pridobili status socialnega podjetja”, tako da je to po njegovem mnenju neproblematično. Voditeljica soočenja je dodala, da imajo na spletni strani zapisano “domača delovna mesta, pošteno plačilo in socialna varnost”, ljudje pa so opravili 800 prostovoljnih ur, za katere niso bili plačani. Daleč od neproblematičnega se to zdi ljudem, ki so prav tako delili svoja mnenja na Twitterju in Kordiša označili za “izkoriščevalca” in sužnjelastnika”.
Spomnimo, da je na v. d. glavnega delovnega inšpektorja minister Luka Mesec še nedavno postavil Luko Lukića, ki je na mesto stopil z besedami: “Kršitelji pravic delavcev se nas morajo začeti bati”. Mar res? To zveni precej ironično glede na to, da sedaj na dan prihajajo informacije o izkoriščanju s strani člana Levice, ki ves čas zagovarja delavske pravice. “Delo inšpektorata, kot smo ga poznali doslej, je neučinkovito. Za to nikakor ne krivimo inšpektorjev, problem, ki smo ga zasledili, je metoda dela in način pristopa k stvari,” je glede načrtovane reorganizacije inšpektorata povedal Mesec ob imenovanju Lukića. Lukića je Mesec opisal kot dolgoletnega raziskovalnega novinarja, ki se je ukvarjal prav s tematiko kršitev delavskih pravic, s slednjimi pa je odlično seznanjen tudi prek dela v Delavski svetovalnici. Še pomembneje, je poudaril Mesec, pa je, da Lukića “nikoli ni bilo strah dati glave na tnalo”, zato se resnično poraja vprašanje, ali bo “na tnalo” postavil zdaj tudi Kordiša ali to velja samo za tiste, ki niso “njihovi”.