Piše: L. K. F., Siol.net
O poslanki Gibanja Svoboda Mojci Šetinc Pašek je v teh dneh, ko je veliko govora o sprejemanju sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija, pomembno izpostaviti, da je ena od predlagateljev in prvopodpisana pri predlogu novega zakona o RTV Slovenija, ki bo obravnavan po nujnem postopku. Kakor poroča portal Siol.net, so na KPK že pojasnjevali in opozarjali, kdaj gre pri odločanju ministrov in poslancev za nasprotje interesov in s tem preprečevanje nastanka slednjih. Ali gre tudi v konkretnem primeru Šetinc Paškove za konflikt interesov, so pri Siolu preverili na KPK.
Mojca Šetinc Pašek (GS) ni le ena od predlagateljev zakona o RTV Slovenija, s katerim želijo poslanci Svobode, Levice in SD odstaviti vrh RTVS. Je prvopodpisana in s tem tudi uradna predlagateljica novega zakona o RTVS, je tista, ki pojasnjuje spremembe v DZ in pred javnostjo. Preden je Šetinc Paškova kandidirala na Golobovi listi in bila izvoljena za poslanko, je bila zaposlena na nacionalki, tam pa jo po trditvah vodstva zavoda po koncu poslanskega mandata še čaka služba, še izpostavljajo na Siolu.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali gre pri odločanju poslanke Šetinc Paškove za konflikt interesov. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so sicer v preteklosti zaradi velikega števila vprašanj, povezanih z nasprotjem interesov, že opozarjali in pojasnjevali, kdaj gre pri določanju ministrov in poslancev za nasprotje interesov. Več o tem, predlagajo na Siolu, je moč prebrati TUKAJ.
Uredništvo Siola je na KPK preverilo, ali obstaja konflikt interesa pri angažmaju omenjene poslanke pri pisanju, predlaganju in sprejemanju omenjenega zakona. Odgovor KPK je Siol objavil na svoji spletni strani, mi ga povzemamo po njih:
“Komisija primera, na katerega se nanaša vaše vprašanje, ne obravnava, zato konkretne situacije brez natančne proučitve vseh relevantnih dejstev vnaprej ne more komentirati. Okoliščine, ki bi lahko kazale na nasprotje interesov, so namreč lahko najrazličnejše, zato jih je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera.
V splošnem pa lahko povemo, da so vsi funkcionarji, torej tudi poslanci, dolžni spoštovani določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki urejajo tudi preprečevanje nastanka nasprotja interesov. Tega ZIntPK opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (to so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po ZIntPK med drugim pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nekdanje zaposlitve sicer lahko štejejo tudi za poslovni stik uradne osebe, vendar pa je presoja tega odvisna od okoliščin konkretnega primera in je zato nemogoče vnaprej kot problematične označiti vse takšne stike. Splošno velja, da če bi se glasovalo o zakonodajnem predlogu oziroma odločalo v drugem postopku, ki bi se nanašal na konkreten poslovni subjekt, s katerim bi bile podane pravice izključno temu subjektu, in bi pri uradnih osebah obstajale opisane zakonske okoliščine nasprotja interesov, bi se morale v skladu z določbami ZIntPK te v celoti izločiti iz postopka. Uradne osebe morajo vnaprej prepoznati okoliščine (videza) nasprotja interesov in dosledno upoštevati dolžnost izogibanja takšnim okoliščinam v skladu z ZIntPK. Institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov oziroma omejevanje nasprotja interesov pri izvajanju javnih nalog namreč predstavlja enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi.”
