Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Mimo zakona in predpisov je ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je tudi predsednica Levice, lani junija nakazala 8.346 evrov Svetlani Makarovič, je tudi uradno ugotovilo računsko sodišče v reviziji poslovanja vlade v letu 2023, ki so jo objavili včeraj. Denar je od Prešernovega sklada Makarovičeva zahtevala že februarja, a so jo tam zavrnili, ker niso bili pripravljeni kršiti zakona. Da je denar Vrečkova julija lani Makarovičevi podarila mimo zakona in bi jo v normalni državi za to obiskali organi pregona, sem opozoril že lani, ko se je za nakazilo razvedelo.
Makarovičeva je pred volitvami leta 2022 kot politična aktivistka skupaj s tudi državno financiranim političnim aktivistom Zlatanom Čordićem in še nekaj podobnimi aktivno sodelovala na politkolesarskih protestih, ki so jih soorganizirale danes vladajoče stranke, udeleževali so se jih tudi njihovi voditelji. Ministrica ji je z nenavadnim nakazilom verjetno poplačala te propagandne predvolilne usluge.
Računsko sodišče, ko je ugotovilo ravnanje mimo zakona in predpisov, v reviziji povzema, da je upravni odbor Prešernovega sklada 27. 12. 1999 odločil, da Makarovičeva v letu 2000 prejme Prešernovo nagrado v znesku 2.000.000 SIT. 20. 1. 2000 je ministrstvo prejelo dopis nagrajenke, v katerem je navedla, naj ji nagrade ne nakažejo. Tudi na osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika 7. 2. 2000, ki je bila določena kot kraj in čas izvršitve podelitve nagrade, je nagrado v celoti zavrnila. Zaradi navedenega nagrajenki ministrstvo za kulturo nagrade v letu 2000 ni izročilo, kar pomeni, da tudi ni izplačalo denarnega dela nagrade in je v seznamu nagrajencev navedlo, da se je nagrajenka denarni nagradi odpovedala. Sklep o podelitvi nagrade ni bil spremenjen. Takrat veljavni zakon situacije za primer zavrnitve nagrade ni predvideval, ministrstvo pa ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, da je bilo izvedeno kakšno drugo dejanje ali sprejet pravni akt, ki bi uredil situacijo v primeru zavrnitve nagrade.
Pravni zastopnik nagrajenke je 20. 3. 2023 na Ministrstvo za kulturo in UOPS naslovil Poziv k izpolnitvi dane obljube nagrade – Prešernove nagrade za leto 2000, v katerem je navedel, da podelitev nagrade v pravnem smislu predstavlja enostransko izjavo volje s strani države za to pooblaščenega UOPS oziroma javno obljubo nagrade lavreatu, ki na podlagi prvega odstavka člena Obligacijskega zakonika veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti, saj nagrajenka dotlej ni prejela ne diplome in ne denarne nagrade. Ministrstvo za kulturo je v treh mesecih po prejemu poziva k izpolnitvi obljube nagrajenki 16. 6. 2023 izplačalo nagrado v znesku 8.346 EUR, ki je bil določen v sklepu UOPS z dne 27. 12. 1999. Sredstva za izplačilo te nagrade je zagotovilo s prerazporeditvijo v okviru proračunske postavke 131131 – Prešernove nagrade s konta 4021 Posebni material in storitve na konto 4119 – Drugi transferi posameznikom. Ministrstvo za kulturo je po prejemu poziva k izpolnitvi obljube nagrajenki v letu 2023 preverilo, ali je bil sklep UOPS z dne 27. 12. 1999 kadarkoli po zavrnitvi nagrade v letu 2000 spremenjen oziroma dopolnjen. Ministrstvo pa do leta 2023, ko je prejelo poziv k izpolnitvi obljube, ni predvidevalo, da bo upnica naknadno zahtevala izpolnitev te obveznosti in zato v proračunu tudi ni načrtovalo teh sredstev. Pri izplačilu nagrade se je sklicevalo tudi na poziv k izpolnitvi obljube, v katerem je bilo navedeno, da je država na podlagi 207. člena OZ dolžna izpolniti dano obljubo – izplačati denarno nagrado.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi poziva k izpolnitvi obljube nagrado izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna dejstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti iz podeljene nagrade v smislu dane obljube, oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve. Takrat in zdaj veljavni zakon o Prešernovi nagradi ne predvidevata situacij, ko nagrajenec zavrne nagrado. Tudi v določbah obligacijskega zakona kakor tudi v javnofinančnih in drugih predpisih ni najti podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20 letih obveznost, ki se ji je nagrajenka odpovedala, moralo poravnati. Ravnanje ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8.346 EUR je v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena ZJF, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti, so zapisali na računskem sodišču o ravnanju Aste Vrečko.
Kot sem v Spletnem časopisu opozoril že lani je hudo nerodna podoba, da oblastniki mimo zakona plačujejo umetnike in nevladnike iz državnega proračuna, da ti potem zanje sodelujejo v volilnih kampanjah. Takšno ravnanje je koruptivno. Oblika predvolilne kampanje so bili politkolesarski protesti, ki so se jih udeleževali umetniki in člani nevladnih organizacij, ki prejemajo državni denar, vpliv na dodeljevanje tega pa imajo politiki. Zadnja leta tudi Asta Vrečko.
Denar in nagrado je Makarovičeva zahtevala že februarja lani, a se je zapletlo, ker ji upravni odbor Prešernovega sklada ni bil pripravljen ugoditi in ji listine o nagradi in denarja po dveh desetletjih ponovno podeliti, ker se je denarju prvič odrekla. Zavrnili so je, ker ni bilo zakonskega temelja za plačilo. V dopisovanju je Makarovičeva pojasnila, da je po njenem v pravni državi dovoljeno vse, kar ni prepovedano in ji zato pripada tako plaketa, predvsem pa 8.346 evrov, ki ji jih bo izplačala Vrečkova.
In ji jih je.
Nagrado je leta 2000 Makarovičeva zavrnila, ker ni bila pripravljena biti na odru skupaj s slikarjem in duhovnikom Markom Rupnikom, ki je nagrado dobil za mozaik v papeževi kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu. Danes je hkratna nagrada Rupniku več ne moti, ker se je razvedelo, da je bil pater seksualno zelo sproščen in to tudi z nunami, s katerimi je počel povsem nedovoljene stvari. Ženske so ga obtožile, da jih je zapeljeval in zlorabljal. Zaradi tega se je znašel v težavah v okviru katoliške hierarhije, v kateri se je zavezal k celibatu.
Februarja lani je Svetlana Makarovič po državni proslavi z uličnim protestnikom levo sredinskih strank Jašom Jenullom in podobnim levičarskim kulturniškim aktivistom Borisom A. Novakom prišla celo na oder z veliko komunistično rdečo zvezdo, državna televizija pa je nadaljevala neposreden prenos, čeprav je bilo prireditve že konec, da je lahko vsa država opazovala poveličevanje komunizma.
