Piše: Vida Kocjan
Po 19 letih od dogodka se je prejšnji teden začel prvi narok v zadevi Trenta, ki ga prvak opozicije Janeza Janša označuje kot sodni proces Patria 2, ker gre za podobno absurdno obtožnico. Janši tožilstvo očita, da je nepremičnino v Trenti prodal za previsoko ceno, čeprav je bila ta prodana za ceno, kakršno so takrat imele nepremičnine v tem okolju. Ob tem pa nihče ne preganja tistih, ki so tedaj kupovali nepremičnine po nižji ceni v Murglah, pozneje pa so jih nekateri prodali za bistveno višji znesek, kar zdaj očitajo Janši.
Janez Janša je pojasnil, da so v istem času, kot je on leta 1992 kupil posestvo v Trenti in zanj plačal 45 tisoč mark, Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Zemljarič, Janez Stanovnik in Franc Šetinc kupili hišo v Murglah za okoli 30 tisoč mark, nekateri od njih pa so te hiše 10 do 15 let kasneje prodali za 500, 600 tisoč evrov, pa jih nihče ne preganja. Pojasnil je, da je posest, ki jo je leta 1992 kupil od zasebnika, nato leta 2005 prodal zasebniku za približno 120 tisoč evrov. Če bo za to kaznovan, bo »treba kaznovati še kakšnih 200 tisoč Slovencev, ki so v tem času kupili nepremičnine za nižjo ceno, kot so jo potem dosegli, ko so te nepremičnine prodali«.
Drnovšek kupil hišo v Murglah za 37 tisoč mark – prodal jo je za okoli pol milijona evrov
Pokojni Janez Drnovšek je živel v Murglah v hiši z 225 kvadratnimi metri površine, kjer je pred njim živel Stane Dolanc, eden najtesnejših sodelavcev Josipa Broza Tita. Pred leti smo v našem tedniku že poročali, da je Drnovšek za hišo plačal dobrih 37 tisoč mark, po poznejših zapisih pa naj bi jo bil prodal za več kot 500 tisoč evrov in si za ta denar kupil hišo na Zaplani.
Tudi Stanovnik prodal poceni kupljeno hišo za pol milijona
Nekdanji predsednik zveze borcev pokojni Janez Stanovnik je svoj dom našel v Murglah, v tamkajšnji 140 kvadratov veliki hiši, ki je bila blizu Kučanove. V hišo se je vselil leta 1985, ko mu jo je v uporabo dodelil Izvršni svet SR Slovenije kot takratnemu članu predsedstva SR Slovenije. Čeprav je imel kot nekdanji funkcionar OZN dovolj visoke prihodke, je zaprosil za službeno stanovanje, namenjeno funkcionarjem. Iz odločbe je bilo razvidno, da mu je bila hiša dodeljena »v uporabo« in kot »članu predsedstva SR Slovenije«. Zato je toliko bolj nenavadno, da jo je lahko odkupil v skladu s poznejšim Jazbinškovim stanovanjskim zakonom, po katerem so stanovanja lahko odkupili samo imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. Iz prodajne pogodbe novembra 1991 je razvidno, da so mu pri nakupu stanovanjske hiše upoštevali pravico do 60-odstotnega popusta, ker je kupnino plačal v enkratnem znesku. Poleg tega so bila od kupnine odšteta sredstva lastne udeležbe. Koliko natančno je torej plačal zanjo, ni znano. Slovenske novice pa so leta 2012 poročale, da je dal hišo na prodaj za približno pol milijona evrov, ker se je odločil starost preživeti v Centru starejših Trnovo. Kot so tedaj poročale Finance, je bilo Stanovniku kot zaslužnemu Ljubljančanu sicer dodeljeno varovano stanovanje. »Za oskrbovano garsonjero plačuje profitno najemnino oziroma razliko med profitno in neprofitno. To znese 27 evrov na mesec, ki jih nakazuje eni od humanitarnih organizacij,« so navedli.
Kučan hišo na koruptiven način dobil za 41 tisoč mark
Podobno kot Drnovšek, Zemljarič in Stanovnik je tudi Milan Kučan, nekdanji predsednik republike in zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije, na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja po smešno nizki ceni prišel do hiše v Murglah. V njegovem primeru gre za stanovanjsko hišo, kamor se je ta vselil leta 1989, ko je hišo podobno kot Stanovnik dobil samo v uporabo. To je bilo v času, ko je opravljal funkcijo člana predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in delegata skupščine Socialistične republike Slovenije. Tudi Kučan je torej na podlagi Jazbinškovega zakona iz leta 1991, ki je bil sprejet za imetnike stanovanjske pravice takratnih družbenih stanovanj, cene pa so bile tudi do 10-krat nižje od realnih, odkupil hišo v Murglah. Tudi o tem smo pred leti poročali v Demokraciji. Hiša, v kateri so stanovali Kučanovi, je bila ocenjena na več kot 3 milijone slovenskih tolarjev oziroma na skoraj 95 tisoč nemških mark. Vendar pa je Kučan za hišo plačal samo dobrih 41 tisoč mark. Za simbolično vsoto je odkupil tudi zemljišče okoli hiše, na katerem bi lahko postavil še eno hišo.
Kljub ugodnemu nakupu pa je Kučan prosil za povrnitev sredstev, vloženih v stanovanjsko hišo v Murglah. V prošnji, da se mu skladno z določili 62. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu priznajo vložena sredstva in se mu poračunajo v skladu s 1. točko komentarja k 62. členu, je izpostavil, da je v prostorih opravil nekatere izboljšave, v izvedbo del pa vložil lastna sredstva v višini 964 tisoč dinarjev.
Pred šestimi leti pa je Svet24 v zvezi s Kučanovo hišo, ki je bila zgrajena leta 1980, poročal, da Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) nepremičnino v velikosti 145 kvadratnih metrov ocenjuje na 335 tisoč evrov. Ker so šle cene nepremičnin na trgu navzgor, je na podlagi tega za primerjavo smiselno pogledati, za koliko se podobna velikost hiš v Murglah prodaja na trgu danes.
Na strani Nepremičnine.net lahko vidimo, da se po znižani ceni v Murglah prodaja hiša, zgrajena leta 1969, adaptirana leta 1999, v velikosti 83,4 kvadratnega metra s pripadajočim zemljiščem v velikosti 831 kvadratnih metrov − za 619 tisoč evrov. Hiša dvojček v velikosti 83 kvadratnih metrov, zgrajena leta 1982, z atrijem in s pripadajočim zemljiščem pa se prodaja za 560 tisoč evrov. Atrijska hiša v Murglah v velikosti 101 kvadratnega metra, zgrajena leta 1974, se prodaja za 800 tisoč evrov.
Če bi se Kučanovi odločili za prodajo hiše v Murglah, za katero so plačali dobrih 41 tisoč evrov, bi nedvomno iztržili bistveno več, kot so zanjo plačali. Po oceni bi bila kupnina vsaj 20-kratnik nakupne cene.
V Murglah tudi Zemljarič in Tomljetova
Nedaleč stran od Milana Kučana sta živela tudi zakonca Janez Zemljarič in Tina Tomlje. Zemljarič, umrl je na svoj rojstni dan leta 2022, je bil nekdanji predsednik izvršnega sveta in nato podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Pred tem je bil notranji minister in še prej načelnik Udbe, nato so ga označevali kot botra iz ozadja. Tomljetova pa je v letih 1982 do 1986 zasedala položaj, ki je bil enakovreden ljubljanskemu županu. V Murglah pa naj bi v dograjenem delu njune hiše živela njena vnuk in vnukinja. Zemljarič je zadnje mesece zaradi zdravstvenih težav preživljal v domu starejših občanov v Murglah. Hiša v Murglah je vpisana na ime Valentine (Tine) Tomlje. Svet24 je poročal, da je šlo za borno vzdrževano hiško s površino 98 kvadratnih metrov, po Gursu pa je bila leta 2018 ocenjena na 394 tisoč evrov. Iz evidenc e-zemljiške knjige pa je razvidno, da je bila lastninska pravica vknjižena po letu 2000. Tržna cena hiše je danes bistveno višja. Iz evidence Gursa tudi izhaja, da je površina parcele 490 kvadratnih metrov.
Nerazumno problematiziranje prodaje posesti v Trenti
Zato je res težko razumeti, čemu se sedaj sploh problematizira prodaja posesti v Trenti, ki je bila kupljena za 45 tisoč takratnih nemških mark in nato 13 let kasneje prodana za ceno, kakršno so takrat dosegale nepremičnine v tem okolju. Janez Janša je zdaj denimo še pojasnil, da je »državni sklad slabšo nepremično v Triglavskem narodnem parku hkrati prodal celo bistveno dražje«.
Janša je zadevo Trenta poimenoval Patria 2, ker gre za podobno absurdno obtožnico. Takrat je šlo za neznano kupnino, neznano osebo, neznan kraj in čas. »Sedaj pa gre za enako absurdno obtožnico pomoč pri zlorabi položaja. Nobene zlorabe položaja ni. Posestvo sem kupil od privatne osebe, sem ga pošteno plačal, prodal sem ga po ceni, kakršne so bile takrat na trgu, in to je mogoče dokazati. Tukaj ni nobenega kaznivega dejanja,« je jasen Janša. Poudarja tudi, da gre v zadevi zgolj za politični proces, ki se vleče že 19 let. Glede na to, da je šele sedaj prišlo do prvega naroka, se po njegovih besedah očitno bližajo predčasne volitve. Dominantni mediji, naklonjeni levici, pa medtem skrbijo, da se v javnosti vse bolj omenja afera, ki to ni niti po naključju.
Janez Janša: »Če bom jaz za to kaznovan, bo treba kaznovati še kakšnih 200 tisoč Slovencev«
Janez Janša, predsednik SDS: »V istem času, ko sem leta 1992 kupil to posestvo za 45 tisoč mark, so recimo Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Zemljarič, Janez Stanovnik, Franc Šetinc kupili hišo v Murglah za nižjo ceno, za ne vem … 30 tisoč mark, nekateri od teh so te hiše 10–15 let kasneje prodali za 500, 600 tisoč evrov, pa jih nihče ne preganja. Torej jaz priznam krivdo. Jaz sem to naredil,« je Janez Janša dejal v izjavi za medije in pojasnil, da je sam kupil posest za 45 tisoč mark leta 1992 in jo prodal leta 2005 zasebniku za približno 120 tisoč evrov. »Če bom jaz za to kaznovan, bo treba kaznovati še kakšnih 200 tisoč Slovencev, ki so v tem času kupili neke nepremičnine za nižjo ceno, kot so jo potem dosegli, ko so te nepremičnine prodali,« je poudaril Janša.
