Piše: C. R.
Prometne nesreče na slovenskih cestah so letos terjale že 58 smrtnih žrtev, kar je 20 več kot v enakem obdobju lani. Glavni vzrok za nesreče je neprilagojena hitrost, zato bo policija v prihodnjem tednu v okviru evropske akcije hitrosti okrepila aktivnosti na tem področju, so danes napovedali na generalni policijski upravi.
Po besedah Roberta Vehovca iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je policija letos obravnavala približno 11.000 prometnih nesreč, kar je štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Hkrati je letos na slovenskih cestah umrlo 58 oseb oziroma 20 več kot v tem obdobju lani, ko je umrlo 38 ljudi.
Izpostavil je voznike motornih koles, med katerimi jih je letos umrlo že 18, umrli so tudi trije vozniki mopedov. V enakem obdobju lani jih je umrlo osem. “Nekatere raziskave kažejo, da ima voznik motornega kolesa štirikrat več možnosti, da bo udeležen v prometni nesreči, zato bi se moral vsak voznik motornega kolesa tega zavedati in storiti vse, da bo varen v prometu,” je poudaril. Po njegovih besedah je ključna hitrost, kar še posebej velja za voznike motornih koles. Vozniki motornih koles morajo tudi predvidevati in opazovati okolico, pomembna pa je tudi izkušenost, je dodal.
Na policiji letos sicer beležijo 40 manj hudo poškodovanih, kar po besedah Vehovca kaže nato, kako tanka je ločnica med tem, da nekdo v prometni nesreči umre ali se hudo poškoduje. “Včasih o tem odločajo že malenkosti,” je poudaril Vehovec.
Po njegovih navedbah v letošnjem letu kar 45 odstotkov vseh prometnih nesreč, v katerih so ljudje umrli, povezujejo z neprilagojeno hitrostjo, zato bo policija v prihodnjem obdobju poostrila nadzor na tem področju. Predvsem v prihodnjem tednu, ko bo potekala vseevropska akcija vseevropske akcije Hitrost, lahko ljudje na cestah pričakujejo več policistov, ki bodo izvajali predvsem meritve hitrosti. Cilj je, da “umirimo promet in da ta negativni trend obrnemo nazaj v pozitivno smer ter da preprečimo, da bi ljudje še naprej umirali na cestah”, je izpostavil Vehovec.
Poletni čas, ko je na cestah največ različnih udeležencev v prometu naenkrat, največ zgostitev prometa in tudi veliko tujih voznikov, je na cestah najbolj kritičen, je dodal. “Poletja še ni konec, zato poziv vsem, da razmišljajo o svojih ravnanjih v prometu, se varno obnašajo najprej sami, poskrbijo za svojo varnost in tudi za varnost vseh ostalih udeležencev v prometu,” je izpostavil.
Po podatkih policije je v letošnjem letu umrlo 15 voznikov osebnih avtomobilov, en voznik tovornega vozila in 11 potnikov. Devet voznikov in štirje potniki niso uporabljali varnostnega pasu, zato na policiji pozivajo vse, da med vožnjo vedno uporabljajo varnostni pas, “ne glede na to, ali sedijo spredaj ali zadaj, v vozilu ali v kombiju, ne glede na to, ali greste na dolge ali na kratke poti”.
Hkrati so ugotovili, da je bilo 11 prometnih nesreč povezanih tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, je dodal. Vse, ki bodo v prihajajočem času obiskovali javne prireditve, na katerih se točijo alkoholne pijače, na policiji zato pozivajo, da si zagotovijo alternativni prevoz.
Vehovec je poudaril, da slovenske avtoceste še vedno veljajo za najbolj varne, slabša prometna varnost pa je po njegovi oceni v naseljih in na cestah izven naselij. “Na avtocestah je stalno prisotnih vsaj 13 policijskih patrulj, policija izvaja tudi veliko poostrenih nadzorov,” je poudaril. Ob tem je ocenil, da toliko policijskih patrulj na slovenskih avtocestah ni bilo še nikoli.
Napovedal je, da bo policija aktivnosti nadaljevala tudi v prihodnje. Kot še ocenjuje, je zakonodaja glede prometnih pravil ustrezna, večjo težavo pa vidi v prometni kulturi.
O okoliščinah tragične nesreče, ki je v sredo na avtocesti pri Tepanju zahtevala pet življenj, je na današnjem srečanju Darsa z novinarji, sicer namenjenemu obnovitvenim delom na hitri cesti H4 med razcepom Nanos in Vipava, spregovoril tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič. Kot je med drugim dejal, bodo v Darsu preučili vse okoliščine te hude prometne nesreče in če bo treba, namestili še dodatna opozorila. Po Ribičevih besedah je voznik kombija, ki se je zaletel v zadnji del pred delovno zaporo pri Tepanju stoječega tovornjaka, spregledal kar pet opozoril o delovni zapori in v vozilo pred seboj priletel z nezmanjšano hitrostjo. Zavrnil je namigovanja, da naj bi bil tudi Dars krivec za nezgodo, kot možen razlog pa omenil preutrujenost ali nepazljivost povzročitelja nesreče.
Ribič je še poudaril, da so na odseku avtoceste pri Slovenskih Konjicah za varnost poskrbeli še bolj kot običajno, tudi z namestitvijo avtomatskih opozorilnih zastavic. V Darsu letos posvečajo zelo veliko pozornosti varnosti na cestah, je dejal Ribič in še dodal, da so s tem preprečili že marsikatero nesrečo.
No, Golobovi (tudi Ribič) se izgovarjajo, a opažanja o prometni kulturi na Slovenskem so, kot pravijo viri, precej drugačna. Predvsem v zadnjih treh letih se je odnos Slovencev do prometa na splošno zelo poslabšal. Povedano drugače: ceste so postale precej bolj nevarne, na njih vse bolj prevladujejo “zakoni džungle”. Razmere v prometu namreč sledijo splošni družbeni klimi, ki je vse prej kot ugodna.
