Piše: Álvaro Peñas
Pred dvema tednoma se je Alberto Núñez Feijóo videl kot premier in jasen zmagovalec splošnih volitev v Španiji. Rezultati regionalnih in lokalnih volitev 28. maja ter večina anket so napovedovali premik v desno in menjavo oblasti.
Feijóo je imel debato s Pedrom Sánchezom, v kateri je bil precej boljši od tekmeca. Vendar je vodil kampanjo, kjer se je namesto napadanja socialistov in njihove korupcije posvetil demonizaciji VOX-a. Vedno znova je izjavil, da raje paktira s socialisti kot z Abascalovo stranko. Ta manever je bil namenjen pridobivanju glasov levice, hkrati pa je bila še ena potrditev, da so voditelji Ljudske stranke (PP) zelo zadovoljni z napredno ideologijo in so prevzeli skoraj vse njene postulate: feminizem, spol, podnebne spremembe … Tudi Feijóo vztrajal pri »koristnem glasu«, namreč koncentraciji vseh glasov desnice, tudi volivcev VOX, za PP. Zaradi našega volilnega sistema je tako pozivanje k koristnemu glasu včasih kontraproduktivno, kar se je znova pokazalo na teh volitvah – saj oslabitev strankinega zaveznika naredi njeno volilno zmago pirovo. V zadnjem tednu volilne kampanje je bila organizirana nova debata štirih velikih strank: PSOE, PP, VOX in Sumar. Predsednik PP pa se raje ni pojavil, češ da je že zmagal na volitvah in da gre za “razpravo poražencev”. Feijóo ni šel zmagati na volitvah, sedel je na verandi svoje hiše in gledal, kako bo mimo priplavalo politično truplo Pedra Sáncheza. Ta napaka ga je drago stala. Partido Popular je povečala število poslancev za 42, na 136 in dobila več kot 7 milijonov glasov, a to ni dovolj. Zato se zdi podoba Feijója, obkroženega s svojim vodstvom, ki slavi zmago, slaba šala; šala, ki se edinemu voditelju PP, ki se za to priložnost ni oblekel v belo, Isabel Díaz Ayuso, ni zdela smešna.
Več TUKAJ.
