Piše: Vida Kocjan
Državni proračun je v prvih treh mesecih letos po doslej znanih podatkih imel približno 3 milijarde evrov prihodkov in 3,3 milijarde evrov odhodkov, kar je manj kot v primerljivem obdobju lani. Proračunski primanjkljaj je v prvem trimesečju tako dosegel približno 325 milijonov evrov in je bil višji kot v lanskem primerljivem obdobju.
Primanjkljaj je letos po mesecih naraščal, marca ga je bilo že 421 milijonov evrov. Če od tega odštejemo odhodke za covid in ukrepe za blažitev draginje je bil primanjkljaj letos 30 milijonov evrov, medtem ko je državni proračun v prvih treh mesecih lani imel 90 milijonov evrov presežka. Spomnimo. V lanskih prvih treh mesecih je bila epidemija covida še vedno zelo obsežna. Hkrati je prejšnja vlada v prvih treh mesecih izplačala še draginjski dodatek. Vsega tega letos ni, zato so podatki o visokem primanjkljaju skrb zbujajoči in kažejo, da Golobova vlada denar porablja predvsem za višanje plač v javnem sektorju in nagrajevanje tistih t. i. nevladnikov, ki so jim omogočili vladanje.
Slabo črpanje evropskih sredstev
Proračunski podatki potrjujejo tudi izredno slabo črpanje evropskih sredstev. Slovenija je letos prejela 257 milijonov evrov iz EU, v istem obdobju lani pa 398 milijonov evrov, kar je bilo 141 milijonov evrov ali 35,3 odstotka več kot letos. Letošnje slabo črpanje evropskih sredstev je vplivalo tudi na to, da so bili skupni proračunski prihodki v prvih treh mesecih letos medletno nižji za 2,7 odstotka. Znižali so se še nedavčni prihodki. Nasprotno pa se je rast prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV) in trošarin marca letos okrepila. Razlog za to je višja poraba, tudi zaradi visokih cen na račun inflacije, ki je med najvišjimi v evroobmočju. Za 6,9 odstotka pa so bili letos nižji prihodki od dohodnine. Zaradi ukrepov prejšnje, Janševe, vlade je toliko ostalo več državljanom. Gre za 32 milijonov evrov. Kako bo s tem do konca leta in predvsem po izdanih dohodninskih odločbah, je težko napovedati.
Višji odhodki in višje plače v javnem sektorju
Brez upoštevanja teh in učinka ukrepov za blažitev draginje bi bili odhodki medletno višji za 4,2 odstotka. Skupni odhodki so bili v prvih treh mesecih letos sicer medletno nižji za 0,6 odstotka, kar je bila predvsem posledica nižjih odhodkov zaradi covida.
Na rast proračunskih odhodkov so v največji meri vplivali višji odhodki za stroške dela v javni upravi. Ti so se letos povečali za desetino, natančneje za 10,3 odstotka, in so bili posledica lani jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač. Za plače v javnem sektorju je šlo v letošnjih prvih mesecih že 974 milijonov evrov. Njihova rast se bo v prihodnjih mesecih še okrepila zaradi dogovorjenega drugega dela višjih izplačil s plačo za april.
K rasti odhodkov so po marčevskih povišanjih vplivali še višji odhodki za transferje posameznikom in izdatki za blago in storitve. Višji so bili tudi odhodki za investicije. Naraščajo obresti za posojila.
Naraščata dolg in obresti
Še lani (v prvih treh mesecih) je država za obresti po najetih posojilih plačala 335 milijonov evrov obresti, letos je tega že 366 milijonov evrov ali 9,1 odstotka več. Podatki finančnega ministrstva pa kažejo, da vlada državo še dodatno zadolžuje, kar ni povsem razumljivo. Konec leta 2022 je bilo stanje dolga 37.845 milijonov evrov, januarja letos je bilo skupnega dolga državnega proračuna že 39.343,5 milijona evrov, konec februarja pa 39.501,2 milijona evrov. V mesecu dni se je torej dolg povečal za 157,7 milijona evrov, glede na konec leta 2022 pa za 4,4 odstotka ali za 1656,2 milijona evrov. Povedano drugače, v dveh mesecih je Golobova vlada državo dodatno zadolžila za 1,65 milijarde evrov. Podatki za marec še niso objavljeni.
Kritičen Fiskalni svet, v vladi zmeda
Do ravnanja vlade je kritičen tudi Fiskalni svet. V njem so v zadnjem mesečnem poročilu zapisali, da skladno z zakonodajnimi roki pričakujejo, da bo vlada do 10. aprila sprejela osnutek programa stabilnosti, ki vsebuje štiriletne projekcije za celoten sektor država (za obdobje 2023–2026), medtem ko naj bi predlog rebalansa državnega proračuna (za leto 2023), ki predstavlja prevladujoči del sektorja država, obravnavala šele 20. aprila. Fiskalni svet opozarja, da bi ključni proračunski dokumenti morali biti usklajeni tako z vidika rokov priprave kot z vsebinskega vidika. »To je še posebej pomembno ob napovedanih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU, ko naj bi verodostojno srednjeročno načrtovanje postalo temelj ocenjevanja vzdržnosti javnih financ,« so dodali.
Kako se bodo odzvali v vladi, je težko napovedati. Posebno še, ker na finančnem ministrstvu podobno kot na drugih vlada velika zmeda. Znano je tudi, da ima finančni minister Klemen Boštjančič zelo malo ali (skoraj) nič znanja o javnih financah. Državnega sekretarja Tilna Božiča, ki se je na to spoznal, pa so odslovili.
Izzivi spremenjenega sistema EU
Fiskalni svet je objavil analizi, v katerih so predstavljeni izzivi, povezani z dvema ključnima elementoma predloga Evropske komisije glede spremembe ekonomskega upravljanja v EU: s srednjeročnim javnofinančnim načrtom ter analizo vzdržnosti dolga in z njo povezano občutljivostjo projekcij na spremenjene predpostavke.
Predlagani zavezujoči srednjeročni javnofinančni načrt predstavlja ustrezno osnovo za doseganje bolj predvidljive, stabilne in vzdržne fiskalne politike. »Njegova implementacija (prenos. op.) pa bo predstavljala precejšen izziv za Slovenijo, kjer je bil doslej razkorak med formalno ureditvijo in dejansko prakso srednjeročnega načrtovanja precejšen, projekcije pa so odražale optimistično prelaganje konsolidacije v kasnejša leta,« so zapisali v Fiskalnem svetu. Ob potrebi po izboljšanju procesov načrtovanja v operativno-tehničnem smislu bo za uvedbo učinkovitega srednjeročnega fiskalnega okvira tako ključna podpora nosilcev ekonomske politike, so dodali.
Kaj naj bi bilo po novem drugače?
V predlaganem sistemu ekonomskega upravljanja v EU naj bi imelo poleg vzdržnega javnega dolga pomembno vlogo tudi določanje usmeritev fiskalne politike na podlagi srednjeročnih proračunskih projekcij. Te se nanašajo na obdobje, daljše od tistega, ki je običajno predstavljeno v proračunskih dokumentih. Zaradi dolgoročnejše usmeritve naj bi večji pomen pridobile srednjeročne makroekonomske in javnofinančne projekcije ter iz njih izhajajoče predpostavke. Simulacije kažejo, da se občutljivost projekcij na spremenjene predpostavke z daljšanjem napovednega horizonta veča, zato je pri izbiri predpostavk potrebna še posebna previdnost.
Slednje pa je že španska vas za Golobovo vlado, ki najprej skoči, nato pa reče hop. Povedano drugače, najprej obljubljajo, govorijo, napovedujejo časovnice, nato pa ugotovijo, da za to nimajo virov. Še več, niti izračunajo jih ne.
