Piše: Vida Kocjan
Na Pomurskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je v nedeljo, 23. avgusta, potekal programski kongres Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. Osrednja tema je bila »Razvojne usmeritve slovenskega kmetijstva – evropski pogledi in nacionalne rešitve«.
Na zelo dobro obiskanem kongresu so razpravljali o prihodnosti slovenskega in evropskega kmetijstva, prehranski varnosti, položaju družinskih kmetij, konkurenčnosti, prihodnosti mladih kmetov, razvoju podeželja ter izzivih prihodnje skupne kmetijske politike EU.
Osrednji gosti in udeleženci
Osrednji gost je bil Alexander Bernhuber, predsednik združenja EPP Farmers in poslanec v Evropskem parlamentu. Spregovoril je o evropski kmetijski politiki, aktualnih izzivih ter priložnostih za evropske in slovenske kmete. Poudaril je pomen povezovanja slovenskega kmetijstva z evropskim prostorom in nujnost, da se glas slovenskega kmeta sliši tudi v Bruslju.
Na kongresu so sodelovali tudi Janez Janša, predsednik slovenske vlade in SDS, dr. Jože Podgoršek, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, ter drugi predstavniki slovenskega kmetijstva in podeželja. Po nagovorih je sledila strokovna razprava o ključnih razvojnih usmeritvah s poudarkom na prehranski varnosti, samooskrbi, družinskih kmetijah, mladih kmetih in prihodnosti skupne evropske kmetijske politike. Kongresa se je udeležila tudi mag. Polona Rifelj, ministrica za okolje in prostor, ki je delo nadaljevala z delovnimi srečanji na KGZS in Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Janša: Kmetijstvo ena od prioritet te vlade
Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru izpostavil prehransko varnost kot eno ključnih vprašanj našega obstoja in razvoja. »Kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč strateški steber države in naše prihodnosti. Zato moramo slovensko kmetijstvo ohraniti močno, konkurenčno in sposobno zagotavljanja prehranske varnosti,« je povedal in dodal: »Kmetijstvo je ena od prioritet te vlade. Odpravili bomo številne birokratske ovire in pomagali kmetom, ki so jih prizadeli suša in neurja.« Dejal je še, da »sejmi, kot je AGRA, omogočajo, da se odločevalci in tisti, ki probleme neposredno čutijo, srečajo, izmenjajo poglede in možne rešitve«. »Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, je tudi najpomembnejša strateška infrastruktura, ki ji mora država omogočiti prihodnost. Prehranska varnost je namreč vprašanje obstoja in razvoja države. Zato se mora na plan vrniti zavedanje, da brez kmeta ni hrane, brez hrane pa ni življenja. Slovenski kmet skozi generacije ohranja zemljo, kulturno krajino in podeželje ter s tem pomemben del slovenske identitete. Kmetje in kmetice, ki opravljajo to dejavnost, si zaslužijo spoštovanje, pri oblikovanju politike pa je treba imeti pred očmi tudi blaginjo prihodnjih generacij,« je poudaril.
Dejal je, da mora država na stičišču med kmetijstvom kot gospodarsko panogo in njegovo strateško vlogo zagotoviti prihodnost panoge.
Kot eno ključnih nalog je izpostavil odpravo birokratskih ovir, med drugim pri umeščanju namakalnih sistemov v prostor. Letošnja suša je pokazala, da bi bilo marsikje posledic bistveno manj, če bi namakalni sistemi, predlagani pred leti, že obstajali. Kritičen je bil do predpisov, ki ne upoštevajo dovolj dejanskih vremenskih razmer. Kot primer je navedel uredbo o nitratih glede gnojenja: pokazati bi bilo treba več prožnosti in pogoje prilagajati dejanskim razmeram, saj se vremena ne da predpisati. Podobno je menil tudi glede prilagajanja podnebnim spremembam.
Dejal je, da pri zagotavljanju prihodnosti kmetijstva niso ključna le sredstva, temveč predvsem ljudje: »Mi lahko podvojimo sredstva za kmetijstvo, tako iz evropskih kot iz domačih virov, toda če na kmetijah ne bo ljudi, ki bi delali in čutili, da spoštujemo njihovo delo, nam ne bo nič pomagalo.« Posebej je izpostavil podporo mlajšim prevzemnikom kmetij in pomoč tistim, ki se znajdejo v težavah. Napovedal je vrsto ukrepov ministrstva za kmetijstvo in poudaril nujnost predvidljive stabilnosti cen kmetijskih proizvodov.
Evropska kmetijska politika
Pred Slovenijo so težka pogajanja o naslednji sedemletni evropski finančni perspektivi, pri katerih bo Slovenija zagovarjala, da kmetijstva ni mogoče obravnavati zgolj kot gospodarske panoge, primerljive z industrijo, ampak tudi kot strateško infrastrukturo. V tem kontekstu je Janša ponovil nasprotovanje sporazumu Mercosur. Ta je sicer dober za evropsko industrijo (zlasti avtomobilsko), vendar škodi evropskemu kmetijstvu in prehranski varnosti. Opozoril je na različne standarde pri proizvodnji hrane in na težave z uvozom mesa, pri katerem so bile ugotovljene škodljive snovi. Skupno evropsko kmetijsko politiko je označil za enega največjih uspehov evropskega integracijskega procesa, saj je lakoto praktično izkoreninila z evropske celine. Pri načrtovanju prihodnjih ukrepov pa bo treba izhajati iz »zdrave kmečke pameti« in imeti pred očmi strateški pomen proizvodnje hrane.
Janša je napovedal, da bo v prihodnjem letu na področju kmetijske politike prišlo do številnih sprememb.
Stojnica foruma za kmetijstvo
Foto: Stojnica SDS
Podpis: Stojnica Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS je bila izjemno obiskana.
V okviru sejma je delovala tudi izjemno dobro obiskana stojnica Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. Člani so na njej predstavljali delo, aktivnosti in programske usmeritve foruma ter se srečevali s kmeti, predstavniki kmetijskih organizacij in vsemi, ki jih zanima prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja. Sodelovali so tudi v spremljevalnem programu ter skozi različne dejavnosti in srečanja krepili prepoznavnost foruma.
