Objavljamo odzive vodstva ZPIZ na informacije, izrečene na tiskovni konferenci Ljudske iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober, z dne 20.3.2023 v Ljubljani ter odgovor Pavla Ruparja nanje.
Zastopnik društva »Inštitut 1. oktober«, gospod Pavel Rupar, je na tiskovni konferenci omenil tudi nezadovoljstvo članstva z neposrednim upravljanjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je navedel več informacij, ki iniciativo in društvo utrjujejo v prepričanju, da je delovanje ZPIZ na nekaterih področjih potencialno netransparentno, neučinkovito in predrago. Da je delovanje ZPIZ dejansko neučinkovito dokazuje tudi nezadovoljstvo velikega dela upokojenega prebivalstva, ki se v vse večjem številu udeležuje protestov v Ljubljani.O neustreznosti obstoječega pokojninskega sistema je enotna tudi politika, saj mora država, tudi po priporočilih evropske komisije, do konca leta 2024 izpeljati pokojninsko reformo.
Reformiranje pokojninskega sistema mora biti celostno. Premišljeni postavljeni pokojninski stebri morajo sloneti na sodobno organiziranem, strokovnem, digitaliziranem in motiviranem subjektu. Zavedati se je treba nevarnosti, da v birokratskem sistemu, ki na leto prejme in distribuira več kot šest in pol milijard javnega denarja, obstaja velika verjetnosti finančnih in korupcijskih tveganj, zlasti še, če gre za dolgotrajne in z izbranimi posameznimi zasebnimi družbami koncentrirane oblike poslovnega sodelovanja. Zato nam upokojencem ni vseeno kako se za potrebe ZPIZ troši za pokojnine zbran denar. Zlasti še, ker oblast ZPIZ ni omejila, koliko zbranega denarja lahko nameni svojemu funkcioniranju.
Gospod Rupar je svoje ugotovitve naslonil na podatke aplikacije ERAR.
Kot prvo je izpostavil sodelovanje ZPIZ z zasebnim podjetjem Avtorska agencija za Slovenijo (AAS), ki v poslovanju z ZPIZ presega 32 milijonov eur prometa (ERAR, priloga). Temeljni problem ni v tem, kar trdi vodstvo ZPIZ, torej za vprašanje komu je denar namenjen, ker je splošno znano delovanje izvedencev pri delu ZPIZ, ampak v tem, da je tak promet opravljen brez analize in ali bi ga bilo moč opraviti v okviru internega računovodstva. Prav tako je lahko problem dejstvo, da je opisano sodelovanje v celoti arbitrarna odločitev vodstva ZPIZ, saj ni znano, da bi bilo to sodelovanje opravljeno na podlagi javnih razpisov. Poseben problem takšnega poslovanja vidimo tudi v možnosti, da so izbrani izvedenci v mejnih situacijah lahko, bolj kot upokojencem, naklonjeni tistim, ki jih plačujejo. Veliko vlog na ZPIZ je namreč zavrnjenih.
Končno je lahko problematično tudi to, da gre za poslovanje ZPIZ z zasebnim podjetjem, ki ima, kljub svoji kulturni konotaciji (avtorske pravice) nenavadno velik poslovni promet z državno upravo. Gre za okoli 157 milijonov eur (ERAR), naročniki pa ministrstva, sodišča, občine in druge osebe javnega prava.
Zaradi komentarjev ZPIZ napovedujemo, da bomo svoje pomisleke naslovili na Računsko sodišče. In pri tem posebej poudarili, da naj se v prihodnosti revidira bistvo takšnega arbitrarnega poslovanja, ne pa zgolj navidezna pravilnost papirjev, ki takšne rabote spremljajo. Javnost bo o zaključkih omenjenega postopka nemudoma obveščena.
Tudi ugotovitve glede neobičajno velikih izdatkov ZPIZ za stroške lizinških pogodb temeljijo na ERAR. Gospod Rupar je ocenil, da se ob skupnem prometu, ki ga ima ZPIZ z zasebnim podjetjem Summit leasing Slovenija (po ERAR skupaj več kot 40 milijonov EUR (!!!, priloga) vsaj manjši del nanaša na interne potrebe ZPIZ. Tudi pri tej oceni primarno ni sporen namen teh izdatkov, saj se zanje ve, ampak dejstvo njihove nenavadno velike koncentracije na enem podjetju, kar bi lahko kazalo na različne manipulacije. Vsi druge leasing hiše skupaj ne dosegajo niti 10 % prometa Summit leasinga (priloga ERAR). Ker na ZPIZ žal niso navedli ali in koliko očitanih stroškov je namenjeno njihovim internim potrebam, bomo to v naslednjih dneh od njih pisno zahtevali in javnost obvestili o rezultatu.
Tretje kar lahko moti nepristranskega opazovalca so odnosi med ZPIZ in ZDUS kar je dokazuje dejstvo (ERAR), da ZPIZ finančno podpira ZDUS. To se zdi lahko vsaj nemoralno, saj so funkcije in interesi ZPIZ in ZDUS namreč diametralno različni. Finančni podpori praviloma sledijo različni prošnje, celo pritiski ali blokade, pa tudi drugačni vplivi. Hkrati je s stališča realnega zmanjševanja pokojnin lahko sporno tudi to, da se iz skupnega pokojninskega denarja financira zgolj posamezne skupine posrednih upravičencev za njihove kulturne, športne in druge dejavnosti. Je pa s tem povezana informacija ZPIZ o obsegu financiranja točna ( ERAR, 2,5 milijona EUR).
Iz vsega zapisanega izhaja, da se bosta tako iniciativa kot tudi društvo prizadevala, da bi se v prid višjih pokojnin poskušalo optimizirati delovanje ZPIZ ali njegovih naslednikov. In napovedujeta, da bo zato vprašanj, povezanih z učinkovitostjo in transparentnostjo delovanja ZPIZ, vse več in več . Naslednja so na vrsti vprašanja povezana s stroški informatike in poslovanje nepremičninskega sklada.
Obstoječi organizacijski sistem zbiranja denarja in izplačevanje pokojnin je treba nujno podrobno revidirati in iz sistema izločiti vse, kar se je slabega tam nabralo v zadnjih treh desetletjih. Gotovo pa je nekaj: aktualna organiziranost ZPIZ je najbrž vrh teoretičnih in praktičnih pogledov trenutnega vodstva, zato od tega vodstva ni moč pričakovati boljših organizacijskih rešitev. Če bi jih bili dejansko sposobni, bi jih že uresničili. Žal se zdi, da 37 letna delovna izkušnja aktualnega, očitno tudi doživljenskega direktorja, razvoju ZPIZ bolj škodi, kot koristi saj, kot je razbrati iz užaljenega odziva na predmetne informacije, resničnih problemov ZPIZ niti ne zaznava.
Pavel Rupar, Inštitut 1. oktober
