Piše: C. R. / Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prejeli smo sporočilo za javnost Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je včeraj organizirala 18. Forum obrti in podjetništva in na njem predsedniku vlade in ministrom predstavila letošnje najpomembnejše zahteve slovenske obrti in podjetništva. Med zahtevami so razbremenitev stroškov dela, znižanje reguliranih cen električne energije in plina, pospešitev postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj, celovit pristop k promociji obrtnih poklicev, pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa ne sme priti do progresije. V nadaljevanju si lahko preberete celotno sporočilo za javnost Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije:
“Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na včerajšnjem, že 18. Forumu obrti in podjetništva predsedniku vlade in ministrom predstavila letošnje najpomembnejše zahteve slovenske obrti in podjetništva. Med ključnimi zahtevami so razbremenitev stroškov dela, znižanje reguliranih cen električne energije in plina, pospešitev postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj, celovit pristop k promociji obrtnih poklicev, pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa ne sme priti do progresije.
»Letošnje zahteve, ki obsegajo 125 različnih pobud ali rešitev, nosijo naslov konkurenčno gospodarstvo je pogoj za uspešno družbo. Premalokrat se namreč zavedamo preprostega dejstva, da je gospodarstvo tisto, ki polni proračun, ki zaposluje in na ta način daje kruh ne le zaposlenim, ampak tudi njihovim družinam. In le če bomo imeli dobro delujoče gospodarstvo, bomo imeli tudi dobro delujočo socialno državo,« je uvodoma izpostavil Blaž Cvar, predsednik OZS.
V prvem delu foruma je potekal pogovor s predsednikom Vlade RS dr. Robert Golob, ki je že na začetku dejal, da obljub ne bo več dajal, ampak bo raje delal. Glede pomoči v času energetske draginje pa je Golob dejal: »Vi se ukvarjate z vašim poslom, energetska podjetja se morajo s svojim. Zato smo jih založili s sredstvi, da ustvarjajo pogoje za to, da boste vi lahko delali. To je osnovno pravilo, ki mora veljati. Pogoji se vam ne smejo poslabšati,« je dejal Golob. Na vprašanje glede sprememb pri normirancih je Golob dejal, da so posegli v sistem zaradi tistih, ki neupravičeno izkoriščajo sistem. »V drugem delu smo prisluhnili OZS, in sicer pri normirancih, ki so dvojni. Eni so tisti, ki imajo posel za preživljanje, drugi pa samo preko s.p.-ja optimizirajo svoje davčne obremenitve. Prvim bomo prisluhnili, druge, ki izrabljajo sistem, pa bomo obdavčili,« je poudaril Golob in dejal, da se zaveda, da je obremenitev dela v Sloveniji med najvišjimi v svetu, obremenitev premoženja pa med najnižjimi v svetu. »Kako bomo to uravnotežili, bo še dolga debata. Torej kako na eni strani pravično obremeniti delo in na drugi premoženje. Predloge pa morajo najprej predebatirati socialni partnerji,« je pojasnil.
Direktor OZS Danijel Lamperger, ki je moderiral pogovor z Golobom, je na premierja naslovil vprašanje o morebitnih novih obremenitvah gospodarstva. Golob je odgovoril: »Nihče ne razmišlja o tem, da bi obdavčil gospodarstvo kar tako. Želimo samo pravičnejšo porazdelitev. Danes je ključni problem pomanjkanja delovne sile, kar kaže na to, da je gospodarstvo vitalno. Če si lahko kdaj privoščimo prestrukturirati gospodarstvo, je to zdaj. Danes vztrajati na programih, kjer ni prihodnosti, je nacionalna neumnost. Tega se bom držal. Imamo milijardna sredstva za podporo razvojnemu prestrukturiranju, za zeleni preboj in digitalizacijo.«
Podpredsednik OZS Peter Pišek je izpostavil problem dolgotrajnih delovnih dovoljenj. »Želimo, da bi imeli tudi mi možnost imeti delovno dovoljenje na zaupanje, kar poznajo tudi v Nemčiji in na Hrvaškem. Delavec bi tako lahko začel takoj delati, v tem času bi stekel postopek za delovno dovoljenje,« je pojasnil Pišek. Avtoprevoznik Aleksander Bizjak pa je dejal, da so morali odpreti podjetje na Hrvaškem, da je lahko zaposlil Filipince. Trenutno pa zaposluje kar 200 Filipincev.
Pri vprašanju glede kadrovske problematike se je Golob strinjal z obrtniki in podjetniki, da brez uvoza tuje delovne sile ne bo šlo. Komentiral pa je tudi zakon o tujcih: »Sprejet je bil zakon o tujcih, ki je bil slabo razumljen tudi v Državnem svetu, a bodo rezultati pokazali, da je to prava smer. Zakon bo skrajšal upravne postopke, šli smo v prednostni sistem,« je pojasnil Golob in dodal, da obstaja vladna iniciativa, da se na Filipinih odpre konzulat, katerega naloga bo prav iskanje ustrezne delovne sile.
Golob je v pogovoru z obrtniki in podjetniki med drugim poudaril, da moramo prestrukturirati proizvodnjo, da smo lahko na tem delu konkurenčni. »Ta del ima danes prioriteto in ta sredstva so dovoljena tudi s strani Evrope. Kar zadeva storitveni del, je težko računati na sredstva. Prepričan sem, da potrebuje ta del veliko delovne sile in mislim, da sam zna poskrbeti za konkurenčnost. Boljša pot je povečevanje dodane vrednosti in števila zaposlenih. Opažam še en trend, kjer ima Slovenija velike priložnosti. Ves svet se obrača stran od fosilne plastike in se obrača k organski plastiki. To bi, glede na to, da vas je na tem področju veliko, veljalo izkoristiti,« je še pozval Golob. Ob robu srečanja pa si je izposodil slogan zbornice povezani smo močnejši in dejal: »Ko ste povezani, je dosti lažje najti program, s katerim vas bo vlada podprla.«
V drugem delu foruma so na okrogli mizi spregovorili minister Luka Mesec, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.
Glede spremembe pri evidentiranju delovnega časa je minister Luka Mesec dejal: »Predlog o evidencah delovnega časa je bil star pet let, ko smo ga dobili v roke. Glede na to, da sem kot minister zavezan k spoštovanju socialnega dialoga in si prizadevam za konsenz med socialnimi partnerji, smo lani oblikovali pogajalsko skupino, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem. Ta je v nekaj srečanjih to rešila in ugotovila, da enotne evidence ne bo, ker ta ni potrebna. Socialni partnerji boste povabljeni k oblikovanju pravilnikov, ki bodo podrobneje urejali področje evidentiranja. Če v njih ne bo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj, bomo zakon novelirali.« Glede zagotavljanja delovne sile pa je Mesec dejal, da prenavljajo sporazum z Bosno in Hercegovino, prav tako je v pripravi sporazum s Srbijo, Moldavijo, Gruzijo in Filipini, sporazum z Ukrajino čaka, da se razreši vojno vprašanje, poleg tega pa podpisujejo tudi socialni sporazum s Turčijo. Poleg trga dela po besedah ministra oblikujejo platformo, ki bo v pomoč pri evidentiranju pridobljenih veščin in učinkovitega vnašanja v delovni proces.
O dolgotrajnih postopkih pridobivanja delovnih dovoljenj pa je ministrica Ajanović Hovnik dejala: »S prošnjami za pohitritev birokratskih postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj sem se srečala že prvi dan na ministrstvu. Vedela sem, da pridobivanje delovnih dovoljenj traja predlogo, v resnici pa si nisem predstavljala za kakšen izziv gre. Bolj ko sem se lotevala te zadeve, sem ugotavljala, da ni problem v upravnih enotah, ampak v zakonodaji. Zato se moramo v prihodnje začeti pogovarjati o spremembah zakonodaje, ki bodo premišljene, usklajene z vsemi, ki jih bo zakonodaja zadevala, in s tistimi, ki jo bodo izvajali. Na eni strani imamo tako zakonodajo, ki ni dobra, na drugi strani pa še nepopolne vloge. Tudi to podaljšuje postopke. Predvidevamo avtomatizacijo in digitalizacijo različnih postopkov in procesov, ampak to še ne bo rešilo vseh problemov.«
Na temo digitalizacije je ministrica Stojmenova Duh dejala, da Strategije digitalna Slovenija predvideva digitalizacijo vrste storitev za državljane, pri čemer je nujno, da vsak osvoji digitalne kompetence, da se lahko znajde v vsakdanjem življenju. »Kar zadeva gospodarstvo, pa ministrstvo za digitalno preobrazbo zagotavlja podporno okolje za podjetja, sredstva za preobrazbo so na voljo prek različnih ukrepov, prizadevamo pa si tudi, da vam bodo na voljo strokovnjaki s tega področja,« je še pojasnila.
Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež pa je na okrogli mizi najprej poudaril dobro sodelovanje z delodajalskimi združenji, kar se je še posebej izkazalo pri oblikovanju ukrepov za zmanjševanje posledic energetske draginje. »Predlagam, da bi na ta način lahko sodelovali tudi pri uresničevanju vaših zahtev, pri čemer bi bilo smiselno narediti prioritetni seznam. Dejstvo je, da vstopamo v obdobje največjih sprememb na področju gospodarstva. Zavedati se moramo, da imamo veliko priložnosti za zeleni prihod, digitalizacijo itd., hkrati pa se zavedamo tudi slabosti, kot so togi postopki, počasno sprejemanje sprememb in to nam lahko kakšno priložnost tudi odnese,« je menil Frangež.
Letošnje zahteve obsegajo kar 125 zahtev, razdeljene pa so v pet sklopov, in sicer: davčni sistem, trg dela, zdravstveni sistem, izobraževalni sistem, digitalizacija in znanje za zeleni prehod ter podporno okolje in odprava administrativnih ovir. Zbirko vseh zahtev najdete na tej povezavi.”
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
