Piše: Mladi zdravniki
Danes bo v več krajih po Sloveniji pred zdravstvenimi domovi potekala stavka pacientov in pacientk. Strinjamo se, da je neustavno, da je 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva. Tudi nas skrbijo interesi kapitala, ki, roko na srce, krojijo usodo javnega zdravstva že zadnjih 30 let, spomnimo se samo vseh dobaviteljskih afer, pa je bila verjetno odkrita le peščica. Tudi mi in naši najbližji se pogosto znajdemo v vlogi bolnika.
Izjemno pomembno je, da smo zdravniki in bolniki zavezniki. Na tem temelji vsako zdravljenje. Zato menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, kjer delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter se je nanje zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo. Za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo. Vodstveni kadri javnih zavodov so nastavljeni s strani lokalne (zdravstveni domovi) in državne politike (bolnišnice in oba UKC). Sprašujemo se, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem.
Poleg nesmiselne lokacije protestov so nesmiselne tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu. Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še sedaj, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes? Izjemno nesramno je, da želijo dr. Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov. Tudi za nas veljajo delavske pravice.
Zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni. Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe.
Da je zmeda še večja, je svojo podporo stavki izrazil dr. Robert Golob. Je premier vlade z izjemno široko podporo v parlamentu in zagnanim ministrom za zdravje. Čez noč lahko sprejmejo kakršenkoli zakon in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo! Premierju in ministru za zdravje predlagamo, da namesto, da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita zdravstvene delavce, ki v javno-zdravstvenem sistemu dejansko delajo. Javni napadi na zdravnike in ostale zdravstvene delavce lahko pomenijo le eno – da namesto reševanja težav preusmerjajo pozornost na grešne kozle, ki pa to vlogo odločno zavračamo!
Da bi lahko vsakodnevno našim bolnikom zagotovili najustreznejšo oskrbo, pričakujemo, želimo in od politikov ponovno zahtevamo urejen javno-zdravstveni sistem
