Piše: C. R.
Poslanci Evropskega parlamenta so danes s tesno večino podprli predlog uredbe o obnovi narave (t. i. zakon o obnovi narave), s katerim je Evropska komisija predlagala zavezujoče cilje za vzpostavitev ekosistemskih funkcij na 20 % površine EU, potrebnih obnove do leta 2030, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.
Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) je glasoval proti predlagani uredbi v celoti in v svoji razpravi na zasedanju Evropskega parlamenta poudaril: “Razprava o zakonodaji o obnovi narave je pokazala razdeljenost Evropskega parlamenta. To je jasen znak, da je predlog zelo problematičen. Evropa je pestra, države imajo svoje specifike! V Sloveniji, kjer imamo 60 % gozdov, 39 % Nature 2000, imamo odlično sodelovanje s čebelarji in biodiverziteto. Predvideni ukrepi ne upoštevajo teh specifik in so zelo problematični. Posledično bi lahko v Sloveniji izgubili kar 10 % kmetijskih površin, ker imamo zelo malo kmetijske zemlje. Tega si ne moremo privoščiti. Nasprotno moramo zagotoviti tak zakon, v katerem bomo imeli opredeljene vire financiranja, predvidljive ukrepe in splošno sprejemanje, tudi s strani kmetov, predvsem mladih prevzemnikov.”
Bogovič zato obžaluje izid današnjega glasovanja, saj bo ta zakonodaja naletela na težave pri izvajanju in nenamerne družbene in gospodarske posledice. Izpostavlja, da so v politični skupini Evropske ljudske stranke za obnovo narave, a proti konkretno predlagani slabi zakonodaji. V EPP namreč že od same predstavitve tega predloga zakonodaje opozarjajo, da kljub dobrim namenom, le-ta ni izvedljiv v praksi in predstavlja tveganje tako za prehransko varnost v EU na eni kot za kohezivnost podeželskih skupnosti, ki bi nosile levji delež obnovitvenih ukrepov, na drugi strani. Zaradi slabe zasnove predloga ter še dodatnega povišanja ambicij v okviru pogajanj o tem predlogu v Evropskem parlamentu, ki jih želijo politične skupine levo od sredine, je politična skupina EPP že pred časom odstopila od pogajanj in tudi glasovala proti celotnemu predlogu.
»V EU zakonodaji obstaja že 23 pravnih aktov, ki urejajo področje varovanja okolja in ohranjanja narave, kar že sedaj predstavlja izjemno administrativno breme tako za države, posameznike, kmete in podjetja – še en predlog zakonodaje več bo to birokratsko nočno moro še povečal, poleg tega ne bo prinesel nobene dodane vrednosti,« izpostavlja Bogovič.»S takšnimi predlogi, ki niso pripravljeni v sodelovanju z deležniki, ki jih bodo najbolj prizadeli, se EU oddaljuje od ljudi, namesto da bi se jim približevala. Zaradi zmanjšanja kmetijskih površin v rabi se bo zmanjšala kmetijska proizvodnja, posledično bodo cene hrane še bolj narasle, povečal se bo pritisk na uvoz cenejše hrane iz tretjih držav, kjer pa so standardi kmetijske pridelave bistveno nižji kot v EU. Poleg kmetov, ki bodo ostali brez prihodkov ali z nižjimi prihodki, če bodo sploh še kmetovali, bo najkrajšo potegnil potrošnik, ki bo imel bistveno manjši dostop do kakovostne, zdrave in hranljive hrane. S tako nepremišljenimi predlogi lahko resnično pride do situacije, ko si bodo lahko tovrstno hrano privoščili le bogatejši sloji prebivalstva, revnejši pa bodo postajali čedalje bolj odvisni od uvožene hrane, proizvedene na dvomljiv, netrajnosten in okoljsko sporen način ter pripeljane v EU z visokim ogljičnim odtisom. To je popolno nasprotje namena SKP, zato s tovrstnimi zakonodajnimi predlogi ne delamo usluge ne okolju, ne kmetom, ki so ključni skrbniki ohranjene kulturne krajine v EU, še najmanj pa potrošnikom, ki bodo imeli zmanjšan dostop do hrane,« glede razlogov za nasprotovanje predlogu Zakona o obnovi narave zaključuje Bogovič in upa, da bodo nadaljnja pogajanja o tej zakonodaji med Evropskim parlamentom in Svetom EU resneje naslovila vprašanja izvajanja obnovitvenih ukrepov v praksi in predvsem njihovega financiranja.
