O Sloveniji, Evropski uniji in svetu smo se pogovarjali s Francetom Cukjatijem, ki je diplomiral iz filozofije v Zagrebu in teologije v Frankfurtu. Po končanem študiju medicine v Ljubljani je dolga leta deloval kot splošni zdravnik. Tri mandate je bil na listi SDS poslanec državnega zbora in ga v letih 2005 do 2008 tudi vodil. Je predsednik Zbora za republiko.
Gospod Cukjati, Zbor za republiko, ki ga vodite, je v zadnjem mesecu organiziral tri zanimive javne tribune s skupnim naslovom Evropa in Slovenija na razpotju. Prvi javni tribuni konec marca ste dali naslov Kam greš, Slovenija?.
Vsak človek, vsaka država pa tudi Evropa je na neki način vedno na razpotju. Vedno znova je postavljena pred nove odločitve. Pa vendar so se v zadnjih letih notranja neskladja v Evropi tako zaostrila, da bo pri nekaterih pomembnih vprašanjih potrebna jasna sprememba smeri. Naj omenim le množične ilegalne migracije, ki nimajo veliko opraviti z begunstvom in so le posledica protievropske politike in »trgovine z ljudmi«. Pa seveda stanje v Sloveniji.
Dr. Dimitrij Rupel se je ob tem vprašal, ali je Slovenija res obsojena na vse globljo izključevalnost. Kaj menite o tem glede na to, da ste lani izdali knjigo Slovenske podobe zla?
Izključevalnost je dediščina komunizma, ki je temeljil na dvorazredni družbi, na »avantgardi« in brezpravni raji, ki je bila s floskulo »moralno-politične neprimernosti« radikalno izločena iz vseh vodstvenih položajev v politiki, gospodarstvu in bančništvu pa tudi v šolstvu, medijih in sodstvu. Kmalu po osamosvojitvi se je »konservativna« komunistična levica pobrala in načelo izključevalnosti še bolj zaostrila. Celo tako daleč je šla, da je z vsemi svojimi strankami v jedro svojega predvolilnega programa postavila »protijanšizem«, ki ga seveda ni bila sposobna niti utemeljiti.
Večino knjige »Slovenske podobe zla« sem res namenil posledicam revolucionarnega zločina in povojnega komunizma za današnjo Slovenijo. Vsi komunistični sistemi so prej ali slej propadli prav zaradi izključevalnosti, ki je tudi sicer osnovni razlog samodestrukcije države, kot sta pred nekaj leti mojstrsko dokazala Daron Acemoglu in James A. Robinson v knjigi »Zakaj narodi propadajo«. Če bo tudi nova slovenska država še naprej ujeta v dediščino komunistične izključevalnosti, se ne bo dobro končalo. Tudi Slovenija je torej na razpotju.
Podobno kot v komunizmu in novodobni levici pomeni izključevalnost njeno najbolj destruktivno lastnost, se nam danes tudi na področju religij vsiljuje spoznanje, kako zelo je islam izključevalen, saj ne le da je ujet v sovraštvo do »nevernikov« oziroma do krščanstva, ampak je tudi obseden z rušenjem simbolov starih kultur in cerkva.
Na drugi javni tribuni Evropa in z njo Slovenija na razpotju – s koreninami ali brez njih? je dr. Andreja Valič Zver govorila o slovenskem in evropskem spravnem procesu in demokratizaciji. Nekako se zdi, da Slovenci na tem področju še capljamo za Evropo …
Slovenija je unikum v Evropi prav v tem, da vse genocide in holokavste odločno in povsem enotno obsojamo, pri vprašanju zločina komunistične revolucije pa smo tudi po tridesetih letih še vedno tako neverjetno razdeljeni. Nobene evropske resolucije, ki poleg fašizma in nacizma obsoja tudi zločine komunističnih pobojev, slovenski parlament tudi danes še ni sposoben sprejeti. Ta razdeljenost v moralni presoji naše skupne zgodovine je po moje glavni razlog notranje razklanosti naroda in trdoživosti notranje moralne pohabljenosti mnogih vodstev državnih institucij.
Dr. Jože Rant je govoril o demografskih in varnostih izzivih Evrope in Slovenije. Nedvomno Evropejci in Slovenci z nizko rodnostjo ogrožamo sami sebe!?
Soglašam z njim, da negativna demografska slika ne odpira le vprašanja, kako vsem generacijam zagotoviti višji življenjski standard, ampak tudi vprašanje varnosti in »obrambe« domovine, ki si jo brez domoljubja težko predstavljamo. Tega pa od priseljenih tujcev ne moremo pričakovati.
Diplomat Tone Kajzer se je ob tem vprašal, kako obrniti trende izseljevanja mladih in izobraženih ljudi. Mladi in izobraženi Slovenci odhajajo iz Slovenije, k nam pa prihajajo nizko izobraženi ljudje z Balkana, Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Dolgoročno gledano je verjetno to precej samomorilsko za slovenski narod!?
Veliki globalistični strategi že vrsto let načrtujejo, kako »zamenjati« evropske narode. In če kje, potem jim to uspeva v Sloveniji. Visoko kvalificirane na veliko izvažamo, uvažamo pa nekvalificirane. Sposobni, mladi, delavni Slovenci odhajajo, ker so doma bolj ali manj »izključeni«, prihajajo pa tujci, ki bi večinoma najraje živeli od socialne podpore. Odhajajo pripadniki slovenske krščanske kulture, prihajajo pa pripadniki muslimanske pa tudi šeriatske kulture. Govorim o statistični večini in ne o posameznikih.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
