Piše: Metod Berlec
Z nekdanjim poslancem, nekdanjim predsednikom Državnega zbora republike Slovenije in predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem smo govorili o rezultatih državnozborskih volitev, delu državnega zbora, vlade in vojni v Ukrajini.
DEMOKRACIJA: Gospod Cukjati, ustavno sodišče je v začetku poletja odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Državni zbor ima pol leta za odpravo te domnevne neustavnosti. Kako gledate na to odločitev ustavnega sodišča?
Cukjati: S temi vprašanji se državni zbor ukvarja že dvajset let. Še največ se je v času obravnave Družinskega zakonika. Ves čas je bila v zraku trditev, kako zelo so istospolno usmerjeni državljani diskriminirani, čeprav je bil že v prvi Janševi vladi leta 2005 sprejet zakon o istospolni partnerski zvezi, ki zagotavlja vse pravice partnerjev, kot veljajo za poročene. Le vprašanje dedovanja, preživnine, obiska partnerja v bolnišnici in podobno ni bilo dosledno urejeno, kar pa je naslednja Janševa vlada takoj popravila v skladu z določbo Ustavnega sodišča RS.
Kljub močnim in vztrajnim populističnim pritiskom pa nismo po sprejetju zakona doživeli nobenega navala na registracijo istospolnih zvez. In še kar naprej smo poslušali, da morajo tudi istospolni imeti pravico do poroke, statusa družine, posvojitve otrok itd. Taka izenačitev pa je mogoča le s popolno degradacijo družine in z ignoriranjem dejstev, kot so »mož« – »žena«, »oče« – »mati«. To se je torej – kot ena najpomembnejših stvari nove vlade – zgodilo takoj na začetku mandata. A tudi sedaj ni pričakovati nobenega navala na poroke istospolnih, saj je že sedaj povprečno sklenjenih stokrat manj istospolnih zvez (lani 58) kot klasičnih porok (lani 5.916). A to očitno ni pomembno. Pomembno je, da je simbol družine razvrednoten.
Vse bolj nasilno je tudi propagiranje pravice istospolnih parov, da posvojijo otroka. Nobeno dokazovanje, kako pomembno je za otrokov psihični razvoj, da živi ne le v normalnih življenjskih razmerah, ampak da ima očeta in mater in da je njuno skupno življenje urejeno in predvidoma trajno. Da posvojenec ne bi padel v okolje surovosti, ločitve ali – bog ne daj – pedofilije. Zato smo že v času sprejemanja Družinskega zakonika predlagali člen, ki bi tistemu, ki določa posvojitelja, dal jasne kriterije za izbiro najprimernejšega posvojitelja. V Sloveniji je namreč desetkrat več parov, ki bi želeli posvojiti otroka, kot pa otrok, primernih za posvojitev. Žal nam ni uspelo. Ni namreč treba istospolnim parom prepovedovati posvojitev, treba pa je določiti, da ima otrok pravico biti posvojen v najprimernejše družinsko okolje.
Sicer pa je posvojitev v istospolno skupnost samo še en korak do popolne dehumanizacije družbenega življenja. Naravno življenjsko skupnost moškega in ženske, družine in naroda intenzivno razgrajujemo in z vsemi sredstvi propagiramo ter ustvarjamo nenaravne biološke skupnosti vse tja do zoofilije. Vse bolj razgrajujemo tudi spoštovanje človeškega življenja, pa naj gre za nerojenega otroka ali pa nemočnega starostnika. Da o prostaško lahkomiselnem poigravanju s človeškim genomom ne govorim. Civilizaciji, ki je tako skregana z naravo, se ne piše dobro.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
