Piše: Vida Kocjan
Primer porušene Goričarjeve vile v Slovenskih Konjicah kaže na to, da Socialni demokrati (SD) oziroma predhodniki niso le olastninili nepremičnin svoje predhodnice Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ampak tudi služili s tistimi v družbeni lasti. Tako so sredi aprila 2018, v času pred KUL mrzlico, zapisali na spletnem portalu 24ur.com.
Razkrili so, da je Goričarjevo vilo konjiška občina aprila 1976 odkupila od lastnikov za 1,15 milijona dinarjev (zdajšnjih 271.180,81 evra). Iz pogodbe je razvidno, da je občina vilo kupila »za potrebe družbenopolitičnih organizacij«.
Stavba je postala družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa občina. Približno dve leti pozneje, novembra 1978, je konjiški izvršni svet stavbo neodplačno prenesel na Občinsko konferenco ZKS Slovenske Konjice, kar dokazuje tudi izpis iz Zemljiške knjige.
Nepremičnina je ostala družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa je postala konjiška ZKS.
Septembra leta 1990 je nato občina od ZKS – Stranke demokratične prenove (SDP) zahtevala enake pogoje uporabe stavbe za vse politične stranke. Na ZKS – SDP so odgovorili, da so ustanovili komisijo, ki bo ugotavljala dejansko lastništvo nepremičnin. Odprta vprašanja bodo reševali z medstrankarskim dogovorom oziroma zakonom, do tedaj pa velja moratorij na prenos lastnine nepremičnin. To so zapisali le nekaj dni po podobnem dogovoru, ki so ga sprejeli v centrali v Ljubljani. In dodali, »da ni nobene potrebe, da se zadeve obravnavajo z nervozo in slabo voljo«, razvoj pa, da »omogoča mirno reševanje vseh odprtih vprašanj«.
Čez tri leta, leta 1993, pa je stranka (takrat že preimenovana samo v SDP) nepremičnino prodala podjetju Facig v lasti Franca Gajška.
SDP se je ob prodaji oklicala za dejansko lastnico in posestnico ter imetnico pravice uporabe nepremičnine, čeprav se v Zemljiško knjigo ni nikoli vpisala. Gajšku so jo prodali za 195 tisoč nemških mark, današnjih 189.576,69 evra. Toda stavba je ostala družbena lastnina, Facig se je vpisal le kot novi imetnik pravice uporabe.
Na občini so nato zahtevali razveljavitev prodaje med SDP in Gajškom. Sledila je vrsta tožb. Celjsko sodišče je nato leta 2005 dokončno odločilo, da je SDP leta 1993 postala lastnica. Sledili so še nekateri lastniški manevri, vse v podjetjih v lasti Franca Gajška, ki je vmes postal eden najbogatejših Slovencev.
Bistvo vsega je, da je kupnina v višini skoraj 190 tisoč evrov za stavbo, ki nikoli ni bila v lasti stranke SDP (nato ZLSD in zdaj SD), pristala na računu stranke.
Podobnih nepremičninskih razmerij je bilo v Sloveniji še veliko. Zato kaže raziskati tudi ostale primere.