Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
“Očitno bo potreben premislek o prioritetah. V naslednjih štirih letih je za nevladne organizacije razpisanih dobrih 6 milijonov evrov … Dokler je denar za to, mora biti tudi za reševanje stisk in blažitev posledic nesreč.” Tako je v oddaji Utrip dogajanje analiziral Igor Pirkovič.
Tokratni Utrip na RTV je lucidno opisal trenutno družbeno-politično stanje, v katerem se je znašla naša država po uničujočih poplavah. Uvodoma je predstavil tragično zgodbo družine iz okolice Celja, ki jim je poplava povsem uničila dom, 5-letna punčka Nikita pa se bori z redko boleznijo.
Slovenijo je v zadnjih nekaj več kot 30 letih doletelo več naravnih nesreč, a to, kar se je zgodilo sedaj, je bilo najhujše, saj je prizadelo največ ljudi in uničilo v največjem delu doslej. Zgodbe ljudi, ki jih je doletela ujma, so srce parajoče. “Nekak bo. Živi smo. Bomo pač še enkrat znova začeli,” je kljub temu optimističen Edi Jurjevec.
Vsak evro v protipoplavno zaščito se stokrat povrne
In sedaj ključno. Posledice poplav so bile opozorilo za naprej in kako nujne so naložbe v protipoplavno zaščito. Kako nujna je preventiva, da se pripravimo na vremenske ujme. Pri zadnjih poplavah se je pokazalo, da so se kraji, kjer so vlagali v regulacijo vodotokov, izognili večji katastrofi. S pravočasnim ukrepanjem so se ponovitvi poplav leta 2007 izognili Železniki.
Tudi Celje jo je relativno dobro odneslo, medtem ko je njegovo okolico doletela prava katastrofa. V preteklih letih so v Celju vlagali v protipoplavne ukrepe v nasipe in črpališča – kar je preprečilo najhujše. Leta 1990 je bilo mesto v podobnem pretoku Savinje praktično pod vodo. Vložen evro v protipoplavno zaščito se stokrat povrne. Vsaka tragedija pa je hkrati priložnost, da se izognemo naslednji. “Srčno upam, da se zgradijo nasipi in bomo tokrat uslišani,” povedo ljudje, ki že dolgo opozarjajo na problem. Tam, kjer protipoplavne zaščite ni, še naprej ob vsakih padavinah živijo v strahu.
Zato bo vnaprej potreben razmislek o prioritetah. V naslednjih štirih letih je za nevladne organizacije razpisanih dobrih 6 milijonov evrov … Dokler je denar za to, mora biti tudi za reševanje stisk in blažitev posledic nesreč. Gasilci, civilna zaščita in vojska v tragedijah rešujejo življenja, nevladniki so v tem primeru nekoristni.
Ogromno dela čaka Slovenijo, obljube politike so velike in na preizkušnji bodo besede, ki naj bi dejanja postala. Premier Robert Golob je namreč obljubil par sto milijonov evrov z rebalansom, vmes se pa zelo trudi, da bi dobili čim več pomoči iz tujine.
Poplave strnile vrste (razen nekaterih zdraharjev)
Pirkovič je spomnil, da te dni minevata dve leti od napada znane nevladnice Tee Jarc na takratnega premierja Janeza Janšo. Toliko različnih pogledov tokrat ni, saj je politika za hip stopila skupaj. Janša je dejal, da je ključno, da v tem trenutku stopimo skupaj in vse sile usmerimo v pomoč in solidarnost ter poiščemo vse tiste, ki jih zaradi odročnosti še nismo našli. Da moramo stopiti skupaj, je pozval tudi nekdanji predsednik Borut Pahor. Pomagajo praktično vsi, celo v parlamentu so skupaj izglasovali zakon za hitrejšo sanacijo posledic.
Obstaja pa skupina ljudi, med njimi je novinarka in predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek, ki je vodjo opozicije obtožila, da se je za potrebe fotografiranja polil z blatom. Edi Jurjevec, ki mu je Janša priskočil na pomoč, pa pove: “Janez Janša, pride sem in dela, dela, dela … nisem še videl človeka, ki bi tako delal. Vsem je bil v vzpodbudo. Noro dober organizator.” Jurjevec se je obregnil tudi ob besede slovenskih levih komentatorjev, tako tistih anonimnih na tviterju kot eminentnih opinion-makerjev iz akademske in novinarske scene, ki so dvomili, da Janša res dela. “Bil je do glave usran, potem pa se je Radio Ognjišče z njim slikalo, pa so na koncu prišle ven tako grde izjave, da mi je pri srcu hudo. Tu so delali tudi ljudje, ki ga niso marali, pa so rekli, kdo je naredil tako grdo ime Janezu Janši. On je svetovni človek.”
