Piše: Gašper Blažič
Pogovarjali smo se s poslancem Dušanom Šiškom, ki je namestnik vodje poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Za naš tednik je komentiral aktualno dogajanje v državnem zboru in lokalnem okolju, iz katerega prihaja (Posavje).
DEMOKRACIJA: Prihajate iz posavske regije. Od tam prihaja tudi aktualni predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je od nedavnega del opozicije. Menite, da bi moral odstopiti?
Šiško: Kot prvo naj povem, da je tudi stranka SNS opozicijska stranka. Je pa res, da smo podpisali sporazum, kar pomeni, da dobimo vsak zakon pred razpravo v DZ tudi mi na vpogled. Tako lahko dajemo pripombe pred razpravo in nekaj pripomb vlada tudi sprejme. Kar se tiče Igorja Zorčiča, pa menim, da bi moral odstopiti, ker mesto predsednika pripada drugi največji stranki, ki je v vladi. Je pa tudi res, da Zorčič vodi seje brez zapletov. Največji zapleti pri vodenju sej se zgodijo, ko jih vodijo podpredsedniki. Tukaj mislim predvsem na Tino Heferle, ne vem pa točno, zakaj se to dogaja.
DEMOKRACIJA: Je tudi zaradi napovedi razrešitve Zorčič glasoval proti dnevnemu redu majske seje DZ?
Šiško: Tega pa ne vem. Vse se je zgodilo na hitro. Že na kolegiju je sam predlagal točko, da se uvrsti na sejo, a se je zgodil »čudež« in točka ni bila uvrščena na sejo. Morda to niti ni bilo tako načrtovano, kot je izpadlo, saj tudi na koalicijski strani ni bilo dovolj pazljivosti glede udeležbe.
DEMOKRACIJA: Mainstream mediji so tisti dan, ko je prišlo do blokade, pohiteli z ocenami, da je patpozicijo sprožila koalicija, ki se boji ustavne obtožbe proti predsedniku vlade. Kako to komentirate?
Šiško: Res je, marsikaj se piše in govori. Je pa tudi res, da če bi imeli hodniki parlamenta usta in bi govorili, bi se marsikaj izvedelo. Zelo bi se čudili, a potem ne bi bilo več zanimivo …
DEMOKRACIJA: Spomnim se ustavne obtožbe konec devetdesetih let, ko je tedanji premier Janez Drnovšek dejal: »Saj se boste pobili za moje nasledstvo.« Se vam zdi, da se t. i. Koalicija ustavnega loka že zdaj med seboj pobija za nasledstvo sedanje vlade?
Šiško: Seveda se. Res se mi zdi čudno, da bi sedaj vlado spet sestavili tisti, ki niso do konca izpeljali prve v tem mandatu. Lahko se spomnite, da sem jaz zadnji, ki je prejšnjo vlado rušil. Kot veste, so bila že prej izsiljevanja. Prav SNS je podprla tudi prejšnjega predsednika DZ Dejana Židana. Takrat smo bili še štirje poslanci. Brez naših glasov ne bi postal predsednik. Prav tako je bil Igor Zorčič imenovan z našimi glasovi. Drugače ne bi imel dovolj glasov, čeprav je sedanja vlada takrat s SNS vred imela 53 glasov.
Najbolj pa me moti obnašanje Levice. Poslanci te stranke nimajo kaj težiti proti tej vladi. Imeli so možnost sodelovati, pa je niso izkoristili. Kot sem dejal že v DZ, so imeli možnost sodelovati v levi vladi, pa je niso izkoristili. Zdaj pa kritizirajo vlado, ki so jo omogočili s svojim političnim preračunavanjem, krivijo pa vse druge, pogosto tudi nas iz SNS.
DEMOKRACIJA: Če ni preveč osebno: kako komentirate, da so isti dan poslanci LMŠ odšli pred parlament in prinesli svoje stolčke? Se vam zdi to konstruktivno in odraslo početje?
Šiško: Takšnega početja ne želim komentirati. Takšna je pač bila njihova odločitev.
DEMOKRACIJA: SNS je opozicijska stranka, a vendar, v čem se razlikujete oz. se želite razlikovati od Kula?
Šiško: Res smo še vedno opozicijska stranka. Od Kula se razlikujemo po tem, da mi resnično želimo, da se v Sloveniji dela za dobro države. Podpirali smo dobre predloge prejšnje vlade in tudi sedaj to nadaljujemo, čeprav nekateri stalno vpijejo, da gledamo samo na sebe. Jezijo me tudi zapisi o cenikih, ki jih največji mediji toliko ponavljajo, da so za marsikoga postali dejstvo. Pa naj ponovim, da ne vem nič o teh cenikih. Kaj je narobe na primer, če se zavzemam za razbito cesto skozi Krško, ki bi morala biti že zdavnaj urejena, pa bo šele zdaj? Ali za vrnitev policijske uprave oz. vsaj enega njenega dela v Krško, ker so nam jo vzeli že pod vlado Pahorja in ministrice Kresalove. Zdaj je minister Hojs obljubil, da bomo dobili vsaj sedež uprave obmejne policije. Ne vem, kaj je s tem narobe? Saj ne bom dobil ničesar jaz v žep, morda pa bo kakšna malica ali pijača več prodana v tistih nekaj lokalih v napol izpraznjenem starem delu Krškega, v katerem so že pol stavb pokupili tujci.
DEMOKRACIJA: Kaj pomeni biti konstruktivna opozicija?
Šiško: Da podpiramo dobre stvari, slabe pa kritiziramo in jih ne podpiramo. Zame pa to ne pomeni, da bom samo hvalil vlado, ki jo podpiram. Bom naravnost povedal, da na primer tudi mene moti in se čudim, da premier Janša, s katerim se dobro razumeva, draži ljudi s tviti. Ne briga me toliko za Evropo, tudi tam niso sami biseri in imajo veliko gnoja za pospraviti, pač pa mi gre za dobronamerne ljudi, od katerih so si mnogi oddahnili, ko je v koronavirusni krizi on prevzel vlado. A ne mine teden, da me ne bi aspraševali: »Kaj mu je spet tega treba?«
DEMOKRACIJA: Poslanska skupina SNS je sicer majhna, ima le tri poslance, pa vendar ste prav vi med najbolj aktivnimi pri postavljanju poslanskih vprašanj. Kot vidim, ste zelo aktivni pri okoljski tematiki, večkrat ste opozorili na okoljski kriminal.
Šiško: Tako pač vidim in se ne strinjam, da bi delali proti nečemu, kar je dobro za državljane.
Očitno nekateri poslanci na to pozabljajo in zato podpirajo tisto, kar jim je naročeno. Je pa res, da se nekateri problemi vlečejo prek vseh razumnih meja. Mislim, da imamo tudi v Posavju nekaj takih problemov. Kot najbrž veste, že ves mandat opozarjam na to, da se Nuklearni elektrarni Krško izteka uradna življenjska doba, nima pa še odlagališča za manj nevarne odpadke, kaj šele za visoko radioaktivne! Še bolj nerazumljiva situacija bo zdaj, ker bo Slovenija mogoče po desetih letih, kar ima lokacijo, ki sem jo tudi jaz podprl kot občinski svetnik, ta objekt le zgradila. Ampak polovica odpadkov, ki pripadajo Hrvaški, bo ostala v elektrarni. Ne vem, kdo ima tu koga za norca? Ampak to je zelo resna tehnologija, obnašanje pa vse kaj drugega. Kako bi ljudje potem zaupali, da bo pri drugem reaktorju drugače? Imamo pa v Krškem še druge probleme, kot je na primer naša ugledna firma Krka, ki je zgradila proizvodni obrat za surovine sredi mesta ob reki Savi, zdaj pa ga znotraj ograje širi s skladiščem nevarnih odpadkov. Ampak ni ne zelenih ne vijoličastih, ki bi s upali kaj vprašati …
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na nasprotovanje nekaterih nevladnih organizacij velikim energetskim projektom, kot so npr. hidroelektrarne? Gradila se bo hidrocentrala pri Mokricah …
Šiško: Ja, res sem včasih zelo kritičen do tistih nevladnih organizacij, ki škodijo državi. Če dobro pogledate delovanje nekaterih nevladnih organizacij, lahko opazite, da izbirajo, katere okoljske teme bodo napadle. Na primer v SEG (Slovensko ekološko gibanje), ki se vrsto let oglaša glede nuklearke, ni nikoli, kolikor je meni znano, kaj omembe vrednega povedala glede TEŠ. Pa vemo, koliko kdo onesnažuje okolje.
Do absurda pa je prišlo v primeru verige savskih elektrarn, ki so jo načrtovali že pred več kot 100 leti! Kje so bili ti varuhi narave prej? HE Mokrice bo zadnja v verigi in le tako ima vse skupaj smisel. Poleg tega lahko kot Krčan rečem, da v mestu, ki je bilo zalito vsakih nekaj let, zdaj ni več poplav. Zame je še vedno človek pred ribico, ki se bo pač preselila malo niže. Ali človek res ni nič vreden? To me spominja na tiste, ki jih skrbi zaradi nekaj živali, medtem ko v svetu umira na milijone otrok. Veliko projektov je propadlo oz. se še ni zgradilo, ker nevladniki želijo nekaj preprečevati za vsako ceno. Pri tem imajo svojo računico, ne gre jim pa za okolje. Taki me motijo.
DEMOKRACIJA: Čeprav ste kot poslanec po ustavi predstavnik vsega ljudstva, pa vendar vsak poslanec najprej zastopa interese regije, iz katere izhaja. Občina Krško je pred nedavnim dobila obvoznico, ki je zmanjšala pretok tranzitnega prometa skozi mesto, zgradili naj bi nov most čez Savo pri Brežicah, manj znano pa je, kako se bo odvijala graditev cestne povezave na relaciji Celje−Zidani most−Krško …
Šiško: Zavedam se, da smo vsi poslanci predstavniki ljudstva, zato podpiram projekte tudi drugje v Sloveniji. Me pa žalosti, da nekateri poslanci ne gledajo široko. Cesta do Celja je ena od sramot prometne ureditve pri nas in upam, da se bo to v nekaj letih uredilo. Prav tako do Zasavja. Zaradi tega je predvsem Sevnica kot v slepem črevesu, saj se tudi zadeve s tretjo osjo prepočasi premikajo. Zato tudi ne podpiram povezovanja Posavja v skupno regijo z Zasavjem. Morda kdaj kasneje, za zdaj pa mislim, da je Posavje kljub nekoliko manjšemu številu prebivalcev lahko samostojna pokrajina. Za kar si prizadevamo že več kot 50 let, predvsem pa zadnjih 20 let. Če smo lahko evropsko priznana statistična in razvojna regija in imamo na tako majhnem prostoru toliko pomembne infrastrukture – od nuklearke, petih hidrocentral in prenovljene TE Brestanica, največjega železniškega in velikega cestnega mejnega prehoda do vojaškega letališča − ne vem, zakaj bi potrebovali nekoga, da bo odločal o naših zadevah.
DEMOKRACIJA: Večkrat ste opozarjali tudi na romsko problematiko. V parlamentu so vam celo očitali, da ste uporabili izraz Cigan, odgovorili pa ste jim, da je v parlamentarni menzi javno označeno, da tam lahko jedo ciganski golaž …
Šiško: Res me dobro spremljate. Ja, to glede poimenovanja je res. V torbi imam še vedno dva jedilnika, na katerih piše »ciganski golaž«. Seveda, to smo imeli na jedilniku v DZ. Ali vi veste, koliko pesmi je na temo »Cigani«? Pa niso samo take, kot so »Ljubim Cigana Jana« ali »Ciganska kri«, pač pa se tako imenuje tudi vrhunska poezija. Vse to lahko slišimo po radijskih postajah, meni pa so želeli preprečiti. Veste, tudi Romi sami si rečejo Cigani, nam pa, da smo »civili«.
Sicer pa imamo z Romi v Posavju kup težav, in to čedalje hujših. Veliko denarja, ki ga dobijo romske družine za hrano in za preskrbo otrok, konča kot »harač« v rokah njihove mafije, ki se ukvarja s trgovino z orožjem in prostitucijo. Policija je tu očitno že dolgo nemočna. Da ne govorim o tem, kaj se dogaja po šolah in drugje. V krških trgovinah kradejo kot srake, a jih za tatvine do 30 evrov sploh nihče več ne prijavlja. Predlagam, da tudi drugi državljani vsak dan vzamemo s polic nekaj za ta znesek, pa bomo videli, kaj bo!
DEMOKRACIJA: Prebral sem vaš intervju v Posavskem obzorniku pred dvema letoma. Vnjem ste dejali, da SNS ni samo protimigrantska stranka. Pa vendar opozarjate na zlorabe pri urejanju statusa priseljencev. Volilna zakonodaja denimo omogoča, da na lokalnih volitvah glasujejo tudi tisti, ki niso državljani Slovenije, pomembno je le, da imajo prijavljeno začasno ali stalno prebivališče …
Šiško: Moje mnenje je, da je treba volilno zakonodajo spremeniti. In ne samo to. Ni prav, da nekdo, ki pride v Slovenijo šest mesecev pred volitvami, že ima volilno pravico. Za povrh se na volitve odpravi z listkom, da ve, koga mora obkrožiti. Tiste seveda, ki jim že leta omogočajo, da izkoriščajo naš socialni sistem. Mislim, da si predvsem leve stranke preveč zatiskajo oči pred resnico, ker imajo po mojem mnenju tudi koristi od njih. Nimam nič proti priseljencem, ki primejo za vsako delo. Delali so tudi med najhujšo epidemijo, fasade, ceste, mostove … Številne med njimi izkoriščajo, zanje bi se morala zavzeti Levica, pa si takim firmam še blizu ne upa. Niso oni krivi, če si želijo boljšega življenja, kriva je država, ki ne zahteva osnovnega znanja jezika. Lepo vas prosim, pri nas so žene tujcev že deset in več let, pa ne znajo niti osnov slovenskega jezika! Mar je potem čudno, da se po naših vrtcih in šolah začenja učenje albanščine, ravnatelji pa so o teh problemih tiho. Stanje na terenu je alarmantno. Tu si država dela medvedjo uslugo. Sedanja vlada je začela nekaj premikati in bi bilo dobro, da bi ostala, ker če bo imela besedo Levica, bo spet vse po starem.
DEMOKRACIJA: Kako gledate na preventivne in gospodarske ukrepe proti covidu-19? Upor je precejšen, Damir Črnčec je celo napovedal, da bo levičarska KUL, če spet pride na oblast, odpravila vso finančno pomoč gospodarstvu …
Šiško: Ni mi znano, kaj je napovedal ta gospod. Sicer pa dvomim, da bi lahko katerakoli vlada delala bistveno drugače. V taki krizi je treba pomagati tako gospodarstvu kot ljudem. Je pa res, da bi bilo treba bolj gledati, kako se porabljajo javna sredstva. Veliko sem na terenu in vem, da se precej denarja »izgubi«. Ljudje se pač znajdejo, če jim oblast to dovoli. Inšpektorji pa v glavnem tako ali tako lovijo male ljudi, velikih rib, ki si lahko plačajo dobre odvetnike, se pa nihče ne dotakne ne v tej ne v prejšnji vladi.
Najbolj pa me moti, da se tako na veliko troši v zdravstvu, kjer dobijo velike denarje ljudje v belih haljah, ki niti ne vidijo covidnih bolnikov, tisti pa, ki vse dneve delajo v skafandrih in gumijastih oblekah, dobijo drobiž. Nič se tudi ne zgodi glede silnih milijonov, ki tečejo v žepe posrednikov ob nabavi zdravil in medicinske opreme. Tu sem računal, da bodo moje kolegice in kolegi iz SDS naredili kaj več, saj so bili izredno dobri v preiskovalnih komisijah. Pa tudi od novega ministra sem več pričakoval. Sicer se trudi biti operativen, a glede omenjenih nepravilnosti kaže, da bo šel po isti poti kot njegovi predhodniki.
DEMOKRACIJA: Kaj pa protestniki, ki se zbirajo, ne da bi upoštevali epidemiološke ukrepe? Je policija premalo ali preveč popustljiva do njih?
Šiško: Po pravici rečeno se mi niti ne zdijo vredni prostora, ki jim ga kar naprej namenjajo osrednji mediji. So samo slaba slika razmer, ki vladajo na levem delu političnega prostora. Še največ koristi so imeli od tega tisti ljudje, ki so te shode vzeli kot družabno prireditev. Da so pač ob petkih nekam šli. Tudi iz Posavja so nekateri hodili gor, a večina med njimi se je kmalu strinjala, da vse skupaj nima smisla, saj ti »kolesarji« nimajo resnega programa in ne voditeljev, ki bi bili vredni širše podpore. Glede policije bi rekel, da je škoda stroškov, ki jih ima država, in časa, ki ga porabijo. Bolje bi bilo, da bi lovili migrante, katerih sledi lahko najdeš v Posavju na vsakem koraku.
Biografija
Dušan Šiško se je rodil leta 1969 v Brežicah, živi pa v občini Krško. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir logistike. Član stranke SNS je že skoraj 20 let, in sicer od leta 2002, ko je bil prvič izvoljen za občinskega svetnika v krškem občinskem svetu (do 2010), znova pa je bil izvoljen leta 2018. Istega leta je bil izvoljen tudi za poslanca DZ na listi SNS. Je poročen in oče dveh sinov.
