Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Včeraj sem šel iz parlamenta po stopnicah in zgodil se je zahrbten in strahopeten napad. Človeka niti videl nisem. Sredi stopnic me je nekdo silovito porinil. Na srečo sem se ujel in nisem padel po stopnicah,” je pojasnil poslanec stranke SDS Branko Grims in dodal, da bi se lahko stvar drugače in mnogo slabše končala.
“Ker pa sem se ob tem pomaknil navzdol, se je očitno ustrašil in ni nadaljeval. Pobegnil je, dogajanje pa je opazil policist pred parlamentom. Zbrani podatki so zelo zanimivi,” je povedal poslanec Branko Grims. Policist mu je namreč povedal, da je ta človek, oblečen v neko rumeno-zeleno balonarsko fluorescenčno jakno, pritekel izza parlamenta v trenutku, ko je šel čez cesto in se pognal za njim. “To pomeni, da je bila stvar organizirana, načrtovana”.
Nekdo je napadalca očitno obvestil in ta je izvedel napad. Tik pred napadom je bilo mogoče slišati: “Grims, tebe je treba ubit!”. “Ne vem ali je to rekel napadalec ali kdo drug, ker se nisem biti obrnil. Rekli boste, zakaj ne. Zato gospe in gospodje, ker že dve leti in pol vsakič, ko pridem v parlament ali grem iz parlamenta, tukaj sedijo ali se sprehajajo osebe, ki žalijo, grozijo. Poslušam, da me je treba ubiti, smrt janšizmu, podaja se mi oznake domobran”. Ker so tako glasni, je vse skupaj po njegovih besedah zagotovo posneto.
Grims je poudaril, da se je zadeva na srečo končala srečno, ampak zanj je bil to poskus umora. “Če bi padel po stopnicah, pa še nahrbtnik sem imel, najmanj, kar bi se lahko zgodilo, je, da bi se hudo poškodoval. Lahko bi se tudi ubil, pa bi rekli, da je bila pač nesreča. Vprašajte se, v kakšnem svetu živimo in kam smo prišli v času, potem ko se je dve leti sistematično grozilo in načrtno vzpodbujalo nasilje. Spomnite se kričanja s “smrt”, spomnite se napisov “smrt …”). Danes tisti, ki so na osnovi tega kričanja, groženj, prišli na oblast, kažejo s prstom na nas in pravijo, da smo mi krivi. To je sprevrženo do konca,” je bil jasen.
Foto: posnetek zaslona
Ob tem je prebral nekaj primerov pesmi, ki kažejo na očitno sovraštvo: “Goebbels je na srečo mrtev, Grims, ta pa še kar živi; “General se je obesil, Grims pa se še bo”; “Grims fašistični smrduh”. V tem primeru gre za pesmi Svetlane Makarovič, katerih izdaja je bila sofinacirana s pomočjo denarja nevladnih organizacij. “Ta strup, ki je v resnici uvožen od drugod, v resnici zastruplja Slovenijo. S strupom sovraštva se okoriščajo tisti, ki na tej osnovi pridobivajo materialno korist in oblast. Makarovičevi je predsednica Inštituta 8. marec dejala, da jo občuduje. To je hujskaštvo in ima znake kaznivega dejanja.”
Po Grimsovih besedah je najstarejši trik levičarjev, da s prstom pokažejo na drugega. “Predsednik vlade danes pravi, da bo preganjal sovražni govor. Naj preganja sovražni govor tam, kjer se je ta začel! Pri samem sebi in pri tistih, ki so mu pomagali na oblast. Predlagam mu, da odstopi, ker očitno ni dorasel svoji funkciji. Čas pa je, da se stvari umirijo in že enkrat veljajo enaka merila za vse.” Grims je prepričan, da do te točke nikoli ne bi prišlo, če bi se pošteno povedale stvari, ki so se dogajale v minulih dveh letih. Povedal je, da sta v času petkovih protestov dva nestrpneža vanj poskušala vreči granitne kocke. “Ker sem namero pravočasno opazil, sem se uspel izogniti”.
