Piše: Vančo K. Tegov
Časi so tako zahtevni, pravzaprav je zahtevno biti na politični sceni in obenem reševati, krepiti in spodbujati državljanke in državljane da so potrpežljivi, razumevajoči, in na koncu koncev, pripravljeni počakati, da le dočakajo kakšno spodbudno novico, potezo od tistih ki bi jim morali, smeli in bili dolžni storiti, glede na to da so z njihovimi glasovi (pomotoma in naivno) prišli na oblast.
Oblast s katero bi dočakali lepšega jutra, lepšega od tistega, ki bi ga imeli v slabi polovici prejšnjega mandata neke druge vlade. Kakšna naivnost, otroško lahko so nasedli in sedaj sedijo na slabem sedežu pričakovanj, sedežu ki je zelo neudoben, pravzaprav je nezdravo sedeti in zreti v nekaj kar ne vidiš in ne zaznaš ni ti z najboljšo politično dioptrijo. Najbolj je vidna politična in vedenjska megla iz katere se ne dajo videti obrisi nečesa kar bi želeli videti in dočakati.
Kaj pravzaprav vidimo, zaznamo v tej »politični« megli?
Vidimo to, da sta Tina Gaber in Bor Zuljan zdaj pomembna državna organa, tudi »organa«, s katerima skrbita za zdravje, predvsem zelo pomembno, psihično ravnovesje izvršilne in zakonodajne veje oblasti.
Če je potrebno tudi s posegom v proračun oziroma ko državna blagajna za te in takšne potrebe postane bankomat za izbrance in njihove priležnice, lahkoživke in še česa…
Urška Klakočar Zupančič, predsednica DZ RS, nekoč uslužbenka sodišča, bolj na zemljiški knjigi kot v sodnih dvoranah, sila podpovprečna in neopazna ljubiteljica živali, tudi lastnica kobile, ki jo je oddajala za učno jahanje za 170 EUR, je doživela ponovno dvig iz pepela. Pa se je punca iz Sevnice spozabila, zašla. Državni zbor, njeno delovno mesto postaja sestavni del njenega karakterja, ki pa ni več karakter ampak nasprotje tega, postaja burleska. Besedna, vedenjska, in na njeno žalost, tudi zdravstvena, pravzaprav psihična.
Državni zbor in ostali »odri« kjer se pojavi, postaja vsega slišanega od neposrečenih besednih bravur in glasovno neposrečenih izletov ter dramaturških zapletov njeno početje doživljamo kot totalno blamažo in spodkopavanje ugleda institucije, ki bi morala biti hram demokracije, spodobnosti ter odličnosti in odločnosti v prid državljanom, se zgodi vse drugo kot tisto, kar je treba. Državni zbor se spreminja, drsi v nemoralo in lokacijo za zdravljenje frustracij in travm po zaslugi prve »lahkoživke«, hihitavke, klovnese in ne nazadnje tudi pohotnice, ki si mora ne glede na del dneva ali noči poiskati, in kolikor se je dalo izvedeti, dobiti dnevne odmerke tolažbe v obliki mesenih užitkov kar v parlamentarnih prostorih. Te in takšne ekscesne situacije, ki so mentalno, moralno, etično in človeško nedopustne, morajo doživeti epilog. Pa ne, sledijo še nadaljevanja ki so še v večjo sramoto za državo. Poleg že »urejenega« doziranega pripravljavca ljubezenskih coctail in osebnega fotografa, do seda, taisti ostareli roker, z mastnimi lasmi, iztrošenih rjavih čevljih, beli koprenasti »galebarski« srajci postaja še sestavni del protokola, zaenkrat obskurnih provincialnih proslavah, ki jim za njene potrebe in neizživetosti dajejo državni in državniški pomen. Enkrat je to bil Malkovec v občini Škocjan na Dolenjskem drugič pa v Ajdovščini, prav tako za njene potrebe s spremljevalcem in statusom ki ga ni imel zapisanega in določenega. In iz kapricioznosti, kljubovalnosti še enemu, na trenutke prav tako »velikega« nezaustavljivega narcisa, ki sliši na ime Robert Golob, ob določenih situacijah, ko ima funkcioniranje na normalno število obratov. Seveda če in ko…
Robert Golob, predsednik vlade R. Slovenije, »čudežen« elektro-baron, otrok socialističnega elektro-barona, vznesen in neuravnovešen metalec in razbijalec namiznih računalnikov, je padel v »šape« znane kurtizane visoke družbe, ki ji malo, ali pa ker ji kar močno trka na vrata ura izrabljenosti na polju in terenu na katerem je kar vrsto let bila »suverena«, se je oprijela zelo močnega narcisa in neustavljivega in bolnega ega, ki ustvarjata nemogoče, predvsem sramotenja in blamiranje ugleda države če se le da in kolikor se le da, in še čez. Dva bolna ega imata »bleščeče« diplomatske trenutke, ki so ali bodo postali unikum v svetovni diplomaciji. Tega, pravi prvi v »dvojcu« narcisov, nam zavida ves normalno »zblojeni » svet. Svet ki je podoben tema dvema primerkoma.
Preostali svet pa nam ne zavida, prej se posmehuje, tudi zato ker ima PV posebej za potrebe lastnega ega in promocijo institucionalne norosti dogovorno skupnost z lahkoživko z mednarodnimi izkušnjami, posebej z lovljenjem iz zasede pred vrati toalet, ko si pomembni svetovni voditelji ravnajo pas pri hlačah in frizuro, preden jih začnejo loviti kamere. Za takšne potrebe se spremenijo v svetovne kameleone, ki bi zmagali ne glede na okoliščine. O tem priča nedavni pogreb pokojnega Papeža Frančiška, ko sta naenkrat postala skorajda goreča »katolika«, sta celo utegnila si omislila osebno vabilo na pogreb od pravkar preminulega papeža. Da premorejo nekritičnosti in postopanja na »pravih« mestih, kije posebej glavne vladne »kurtizane«, to vemo, da pa izkoristi pogreb Svetega očeta, za to da pritegne pozornost, da deli nasmeške in pomežike ter daje vse to dobro »podprto« z dokumentiranimi posnetki, je bizarno in vulgarno. Zadnje »usodno » dejanje« takoj po papeževem pogrebu, ko je namesto da bi šel nap pomemben posvet v Varšavo kjer so prišli PV-ji in predsedniki držav, sta umanjkala prav Golob in Nataša PM. Tale »ptič« kot v slengu pravijo predsedniku vlade, je odletel s svojo frfotavko »zdravilko« njegovih tegob na španske otoke kjer je veliko »D« vitamina in drugih zdravilnih prvin za tovrstne primerke, ki potrebujejo zdravljenje ega. Za državo čigar vlado vodiš pa se ti fučka. To imamo. To je rezultat neke drugačnosti, za katero je bilo potrebno pred tremi leti naplahtati nekaj čez 400 tisoč volivcev. Za vse to pa je država, njen proračun je postal bankomat. Brez garancije da e bo »bolnik« pozdravil ter da bo morda taisti bolnik spremenil svoje vedenje. Na bolje.
To pa je resnično nivo pod nivojem. Kripto-depresija. Še hujša kot Mrtvo morje.
Ali je kdo, ki bo imel mentalna in vedenjska »jajca«, da to spremeni, odstrani ali preusmeri na pravi naslov? Volivci, predstavniki teh kje ste, kaj čakate, spravite jih vstran od vsega ki jim daje možnost da to zlorabljajo, obenem pa sramotijo državo. Težko je že zdaj, še težje bo kasneje sprati politični madež z obraza države. Je že ura dvanajst. Zdaj je pa res čas koga ni več, če ne bi bil zdaj, prav zdaj, bo že prepozno. Ukrepati je potrebno zdaj, če ne namesto zamajanih temeljev bomo imeli »podrtijo« od države.
Nujno je ukrepati zdaj, to mora biti nekdo ki ima politična in značajska »jajca«
