Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Javnim uslužbencem v naslednjih šestih mesecih dvig plač za 8,5 odstotka, kar bo državno blagajno stalo 611 milijonov evrov. Vlada s tem želi dati vtis, da je zmožna sklepati dogovore in se usklajevati, medtem, ko je očitno, da gre za “ponižno” nagrajevanje svojega volilnega telesa, v tem primeru sindikatov pod vodstvom nikogar drugega kot Branimirja Štruklja. Ti so namreč prav tako prispevali svoj delež ob zadnjih volitvah, zdaj pa so prišli p svojo nagrado. Žal pa to ne velja za upokojence, ki jih je Golobova vlada dodobra opeharila.
Delavci javnega sektorja, teh preko 180 tisoč, bo tako skladu z “dogovorom” z vlado, že novembra svoje denarnice napolnilo s 4,5 odstotkov višjimi plačami, kar le potrjuje absurdno in nerazumljivo, če ne že cinično logiko Golobove vlade, ki bo realno povišala že visoke plače ob varni zaposlitvi, medtem, ko bo upokojencem z že tako nizko pokojnino “podarila” miloščino v višini pet evrov. Ni čudno, da so upokojenci razburjeni, ko pa vlada brezsramno s svojimi potezami vsakodnevno dokazuje, kako vseeno jim je zanje, saj jih je z deležem podarjenemu za nagradu Branimirju Štruklju, dodobra opeharil.
V skaldu z “dogovorom” nhbo vlada javnemu sektorju zvišala plače še enkrat, in sicer s 1. aprilom, ker bodo takrat vsem dvignili plače za en plačilni razred, kar zagotavlja v naslovu omenjenih 8,5 odstotka zvišanja plač v šestih mesecih. In to ni vse, saj bo javni sektor deležen tudi višjega regresa za prehrano in poračuna regresa za letni dopust, to pa bo veljalo za delovna mesta do vključno 50. plačilnega razreda (3.009,28 bruto). Podpisali bodo tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj (foto: STA)
Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo, in ne kolektivno pogodbo, na primer javne agencije, skladi, zavodi, vojska, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb. Zakonsko besedilo sicer ostaja deloma neusklajeno, saj vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo na nasprotnih bregovih glede odprave plačnega stropa (omejitve najvišjih plačnih razredov – ta je zdaj določen s 65. razredom).
Če bolj podrobno predstavimo, koliko denarja bo mesečno povprečno šlo iz državnega proračuna, za katerega je Golobova vlada v času Janševe vlade stalno ponavljala, “kako ogromna luknja je tam” zaradi vseh pomoči, ki je Golobova vlada več kot očitno ni zmožna dati, po podpisanem “usklajenem dogovoru” s sindikati. 611 milijonov smo razdelili na 180 tisoč delavcev javnega sektorja, kar bi znašalo 3.394 evrov za posameznega delavca letno, oz. 283 evrov mesečno. Tako ali drugače, vse kaže, da se je javni sektor pri tej vladi znal izpogajati za svoje glasove, medtem, ko so upokojenci potegnili kratko in dobili pet evrov.
Golob razočaral upokojence
Spomnimo, da se je vlada Roberta Goloba pereče problematike pokojnin lotila tako, da so na dopisni seji v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za 2023 in 2024 preoblikovali člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se bodo tako v vseh razredih zvišali za pet evrov glede na lansko leto, so sporočili po seji vlade. “Teh pet evrov naj kar obdržijo,” je na takratni novinarski konferenci dejal predsednik Zdusa Janez Sušnik. Predsednik strokovnega sveta Zdus Erik Hofbauer je izpostavil, da napovedani dvig dodatka ne sledi visoki inflaciji. Obenem pa v Zdusu opozarjajo, da prejemki upokojencev ne sledijo prejemkom zaposlenih.
Ali se bodo ponovno dvignile oskrbnine v domovih?
Pomnimo tudi, da je leva vlada v preteklosti že višala plače v javnem sektorju, kar je pripeljalo do tega, da je stanovalce v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih po novem letu čakala nova podražitev cen oskrbe. Podražitve so bile posledica spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar so se stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih povečali za od 5 do 8 odstotkov. Izvajalci institucionalnega varstva bodo zato primorani izvesti novo uskladitev višine oskrbnin s stroški dela. Na to se je takrat odzvala tudi Evropska poslanka Romana Tomc, ki je na Twitterju zapisala: “Posledica nespametne politike plač v javnem sektorju. Dvig cen za 5-8%, zakona o #dolgotrajnaoskrba, ki bi lahko to sistemsko uredil pa nikjer. Kar se dogaja na področju #upokojenci, bi morali v Sloveniji razglasiti za nacionalno krizo”.
Ali bo tudi tokrat tako? Golobova vlada brije norce iz upokojencev s petimi evri, nihče od njih pa ne zagotavlja, da se zgodovina z dražjimi oskrbninami ne bo tudi tokrat ponovila.
Slovenska vlada na upokojence pozabila, na Hrvaškem dobijo konkretni dodatek
In medtem, ko v Sloveniji upokojenci dobijo borih pet evrov dodatka, je Hrvaška do upokojencev precej bolj radodarna. V petek so se namreč začela izplačila enkratne pomoči upokojencem, višina dodatka pa je odvisna od njihove višine pokojnine. Več kot 630 tisoč upokojencev bo dobilo denarno pomoč. Dodatek je odvisen od višine pokojnine, tako bodo največ, 1200 (približno 172 evrov) kun, prejeli tisti s pokojnino do 1850 kun. Kar 80.417 jih je, z minimalnimi pokojninami. Višje kot so pokojnine, nižji je dodatek, zato najmanjšega, tistega 400 kun, dobijo državljani s pokojnino od 3350,01 do 4360 kun. Upravičenci, ki so v postopku uveljavljanja pravice do pokojnine (ki izpolnjujejo pogoje za izplačilo), bodo prejeli enkratno denarno izplačilo najkasneje do decembra 2022, o čemer bodo vsi pravočasno obveščeni, so sporočili iz HZMO.
