Piše: C. R.
Z diplomiranim novinarjem, urednikom, podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov ter političnim analitikom Tinom Mamićem smo se pogovarjali o vlogi medijev pri kampanji za evropske volitve.
V nedeljo bomo imeli volitve v Evropski parlament. Kakšno vlogo imajo po vaše mediji v kampanji za evropske volitve?
Izjemno. Novinarji namreč postavljajo vprašanja kandidatom. Prenekateri slovenski novinar postavlja levičarskim kandidatom preprosta vprašanja, kandidatom desne sredine pa neprijetna vprašanja. Levičarski politiki od slovenskih novinarjev praviloma sploh ne dobivajo podvprašanj. Mediji so zato sokrivi za prevlado levice v državi.
Zakaj v Bruslju ni posluha, ko aktualna vlada že dve leti pritiska na medije?
V Bruslju o slovenskih medijih ne vedo veliko. Vse gledajo skozi zahodna očala, kjer novinarji niso politični aktivisti in kjer mediji večinoma niso medijski projekti. Veliko nevednosti je tudi v Evropski ljudski stranki in Evropski komisiji, kjer si ne morejo niti zamisliti, da bi v kaki demokratični državi bili mediji taka udarna moč levičarske politike kot so v Sloveniji.
Zakaj novinarska organizacija ZNP ni bolj glasna pri opozarjanju?
V ZNP smo se večkrat obrnili na Bruselj, a kakega posebnega posluha ni bilo. Ko je na obisk prišla komisarka za to področje, našega združenja sploh ni povabila na pogovor. To je čisto politikanstvo.
Kako ocenjujete delo poslancev v preteklem mandatu na področju medijev?
Pri glasovanjih in opredeljevanjih, povezanih z medijsko svobodo v Sloveniji, je treba glasno povedati, da so slovenski poslanci levih strank Berglez, Nemec (SD), Joveva in Grošelj (Svoboda) delovali proti medijskemu pluralizmu. Večkrat je bila na njihovi strani tudi poslanka Ljudmila Novak (NSi). V zadnjem mandatu sta se za novinarsko svobodo v Sloveniji postavila Milan Zver in Romana Tomc (SDS). Tomčeva je od vstopa Slovenije v EU (2004) na tem področju naredila največ od vseh slovenskih poslancev. Predvsem zaradi nje se je ta bruseljski tabu začel podirati.
Pri glasovanjih in opredeljevanjih, povezanih z medijsko svobodo v Sloveniji, je treba glasno povedati, da so slovenski poslanci levih strank Berglez, Nemec (SD), Joveva in Grošelj (Svoboda) delovali proti medijskemu pluralizmu. Večkrat je bila na njihovi strani tudi poslanka Ljudmila Novak (NSi).
Ali tako skušate dati podporo Tomčevi?
Vsak novinar gre na volitve. Zato ima pravico povedati, kaj misli, da je zanj ali za državo dobro in kaj ne. Mnogi evropski mediji pred volitvami na naslovnici napišejo, kdo si po njihovem mnenju zasluži zmago. Če je Tomčeva po mojem mnenju naredila za slovensko medijsko svobodo največ, to menda lahko povem?
Med kandidati za Bruselj je precej novih obrazov. Ali je vseeno, če je poslanec EP izkušen?
Nikakor ne. Posebej v Bruslju je za vpliv pomembno, da poznaš ljudi in da si v močni politični skupini. Nekateri mladi ali novi politiki, ki na soočenjih govorijo, kako bodo spremenili svet, zato delujejo komično. Formula novih obrazov je pogubna za slovensko demokracijo, saj je na površje postavila politične analfabete.
Kaj so pokazala soočenja glede poznavanja medijev? Ali novinci to poznajo?
Na medije in medijsko zakonodajo se novinci v politiki ne spoznajo kaj dosti, z izjemo Petra Gregorčiča (SLS).
