Pod Golobom se davki zvišujejo, proračunska luknja pa je vseeno večja

Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)

Mantra Golobove vlade je trošenje javnega denarja s takšno intenzivnostjo, kot da jutrišnji dan nikoli ne bo prišel. Podpisovali so milijardne garancije za nasedla državna energetska podjetja, podpisovali pogodbe z najglasnejšimi sindikati javnega sektorja (izven splošne reforme), z rekordnim financiranjem nevladnih organizacij in rekordnim proračunom ministrstva za kulturo so nagradili svojo “ulico”. Ustanoviti nameravajo črno luknjo davkoplačevalskega denarja, ki bo uradno poslovala kot letalska družba, govori se celo o odkupu Mercatorja. Zato ni čudno, da se proračunski primanjkljaj iz četrtletja v četrtletje viša. Vrste v zdravstvu se daljšajo in ne krajšajo. Čas, ko bo treba ponovno upoštevati fiskalno pravilo, pa se nezadržno približuje. Ekonomski cikli so dolgi, a prvi računi se Golobi vladi že začenjajo izstavljati.

Fiskalni svet namreč poroča, da je bil v letošnjih prvih petih mesecih skupni primanjkljaj v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 209 milijonov evrov. Brez upoštevanja interventnih ukrepov bi proračun beležil presežek, ki pa je bil od tistega v prvih petih mesecih lani manjši za 293 milijonov evrov, saj je ta v tem obdobju lani znašal 531 milijonov evrov.

Spomnimo, lani so stranke takratne opozicije KUL napovedovale katastrofične scenarije ob uvedbi nove dohodninske zakonodaje Janševe vlade, ki je vsem Slovencem zvišala plače. V resnici pa so se prilivi v proračun takrat celo povečali (kar so resni ekonomisti sicer napovedovali, saj manjša davčna bremena na delo pomenijo večjo ekonomsko aktivnost, posledično pa višje davke).

Fiskalni svet namreč poudarja, da je večji primanjkljaj zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v enakem obdobju lani, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb ob visoki osnovi iz lani, deloma pa tudi višje rasti odhodkov za stroške dela, ki je posledica jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač. Spomnimo, jesenski dogovori s sindikati javnega sektorja so prišli kot obliž, še preden je sprejeta celotna reforma plačnega sistema javnega sektorja, za katerega se napoveduje dodatna milijarda odhodkov.

Več prihodkov iz naslova trošarin, a na naš račun
Rast prihodkov od DDV-ja, ki se je začela umirjati v drugi polovici lanskega leta, se je v zadnjih mesecih stabilizirala na nižji ravni. Upočasnitev je po oceni fiskalnega sveta deloma posledica visokega učinka osnove, znižane stopnje DDV-ja za energente, deloma pa tudi povečane negotovosti in visoke inflacije. Rast prihodkov od trošarin se je v zadnjih mesecih okrepila ob dvigu trošarin na energente in tobačne izdelke, a cena tega je veliko dražje gorivo kot v sosednji Hrvaški, kjer je mogoče poln rezervoar dizla dobiti tudi za več kot 10 evrov ceneje kot pri nas, kar zopet vzpodbuja inflacijo in razvrednotenje plač ter pokojnin.

Slovenska vlada namreč še vedno regulira cene goriv, čeprav so že zdavnaj padle iz rekordnih ravni na vrhuncu vojne v Ukrajini, hkrati pa je vlada že večkrat znižanje energentov na svetovnih trgih izkoristila za višanje trošarin na fosilna goriva poleg davka na prehod za vozila na električni pogon, ki ga premožnim (taki si tako draga vozila lahko privoščijo) plačujemo vsi.

Paradoks: višji primanjkljaj, višji davki
Spomnimo, da je vlada od 1. januarja 2023 vsem državljanom odvzela del plače, ki jim ga je dala Janševa dohodninska reforma. Prav tako se je  zvišal davek na dobiček pravnih oseb in davek na oddajo nepremičnin (pomenljivo, da je prihodek iz naslova pravnih oseb padel za 15 odstotkov). Znašli smo se v paradoksu, da plačujemo višje davke in zanje dobimo vsak dan manj, saj proračunska luknja raste. Vlada se izgovarja, da gre del proračunske luknje pripisati protiinflacijskim ukrepom, a bolj pomembni so prihodki, ki se kljub višjim davkom nižajo. To so prvi obrisi ekonomske slike Slovenije pod skrajno levo vlado Roberta Goloba, ki gradi svojo politiko na visokih davkih, visoki porabi, hkrati pa nižanju kakovosti javnih storitev (kljub višjim davkom je zmanjkalo denarja za avtocestno policijo, ki je empirično dokazano zmanjševala število hudih prometnih nesreč in zastojev po celotnem avtocestnem križu).