Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Iz zelo zanesljivih virov sem bil obveščen, da je pritiskal tudi na urednike programov Pro Plus. Cilj je bil umakniti v ozadje novinarje, ki naj bi bili ‘desni’. Popolnoma je denimo izgubil živce, ko je POP TV pokril nenapovedan nadzor Knovs-a, Žana Mahniča, na NPU v času Bobnarjeve,” je zapisal novinar naše medijske hiše Luka Svetina, glede svetovalca LMŠ Damirja Črnčeca.
Televizijski voditelj Luka Svetina se je s tem odzval na zapis raziskovalnega novinarja Bojana Požarja, ki pa je bil odziv na prvotni zapis Damirja Črnčeca, strokovnjaka za varnostna vprašanja in svetovalec pri LMŠ in Marjanu Šarcu pod psevdonimom “Svoboda govora”. Požar: “Damir Črnčec, ki se skriva pod psevdonimom ‘Svoboda govora’, je zadnji, ki lahko moralizira in sodi o portalu SIOL in Planet TV, ker je ta dva medija, v času vlade Marjana Šarca, kot državni sekretar za nacionalno varnost, osebno nadzoroval, upravljal ter zlorabljal: – prek direktorja iz … vojaško-policijskih struktur, Rolanda Žela, ki ga je Črnčec osebno nastavil – Črnčec je osebno naročal članke/prispevke za diskreditacijo ter obračunavanje z opozicijo in koalicijskimi partnerji – in nenazadnje tudi tako, da je objavljal intervjuje s samim seboj.”
Črnčec naj bi sicer zapisal: “Mizeren poskus Petra Jančiča, lažnega sprevračanja dejstev in nadaljevanje trolanja. V odgovoru je priložen drug članek, iz orbanizirane televizije.” Črnčeca je zmotil zapis glavnega urednika portala SIOL-a Jančiča, ki je v svojem prispevku navedel ugotovitve tonskega strokovnjaka Mitje Krapša, da je posnetek pogovora med tajkunom Bojanom Petanom in ministrom Andrejem Vizjakom dejansko profesionalna zlepljenka. Strokovnjak naj bi se analize lotil kar na prošnjo samega POP TV-ja, ki je posnetek sicer tudi prvi objavil, vendar so strokovnjakove izsledke zatem prikrili. Spomnimo, da je Črnčec eden izmed skritih asov politične levice, ki jih le-ta izrablja za svoj sveti boj proti aktualni vladi, Janezu Janši in vladajoči SDS.
Poročali pa smo že, da je Črnčec v preteklosti do skrajnosti zlorabil slovensko obveščevalno službo za politične namene, mediji pa so mu pri tem nekritično asistirali. Poročali smo že o tem, kako je portal Požareport razkril, da so trije novinarji treh različnih tranzicijskih medijev – POP TV, Večera in Svet24 skoraj sočasno in s presenetljivo podobnimi novinarskimi vprašanji (ter na isto temo) zasuli ministrstvo za obrambo. Kot kaže, je šlo za koordiniran kartelni napad na obrambnega ministra Mateja Tonina, ki se je udeležil vrha Nata v Bruslju. Spomnimo tudi na to, kako je kako je Damir Črnčec prek direktorja Sove Rajka Kozmelja komuniciral s slovenskimi novinarji, denimo z novinarko Suzano Kos.
Posnetek je bil po štirinajstih letih nedvomno lansiran z namenom spodnesti ministra in rušiti vlado
Omeniti pa gre še na primer razkritja, da sta se na zasebnih srečanjih v ljubljanskih lokalih dobila celo Tjaša Slokar Kos, sicer odgovorna urednica informativnega programa POP TV, in vplivni Šarčev svetovalec Črnčec. Kot se zdi pa vpliv Črnčeca na uredniško politiko osrednjih medijev ne pojenja. Za mnenje glede zadnjih dogodkov povezanih z lažno afero Vizjak, ki jo je v javnost lansiral prav POP TV, pa smo prosili odgovornega urednika portala Domovina Roka Čakša in univerzitetnega profesorja Boštjana M. Turka. Čakš: “Posnetek, ki je sestavljanka iz daljšega pogovora, je bil po štirinajstih letih od nastanka v medije nedvomno lansiran z namenom spodnesti ministra za okolje Vizjaka bodisi zaradi interesa rušiti vlado, bodisi zaradi partikularnih interesov najverjetneje vezanih na spremembo Zakona o varstvu okolja, oziroma kombinacije obojega.”
To pa ne spremeni dejstva, da je za ministra Vizjaka izjemno obremenjujoč, saj bi v razvitih demokracijah posnetek besed, kjer se plačevanje davkov omenja kot “glupo ravnanje”, s položaja odnesel kateregakoli ministra. Prav tako na nedopustno prakso takšnih “pogajanj” med zastopnikoma dveh velikih delničarjev opozarjajo predstavniki institucij kot je denimo Združenje nadzornikov Slovenije. A Slovenija ni razvita demokracija in zato vsaka lansirana medijska afera še ne more a priori odnesti tudi ministra, saj je treba njene okoliščine temeljito preveriti in se hkrati vprašati o motivih tistih, ki jo držijo “na zalogo” in jo lansirajo ob zanje primernem času. “Minister Vizjak s svojim početjem, od famoznega nakupa Petrolovih delnic preko močno izgubljenega referenduma o vodah in zdaj s to afero “glupi davki” nedvomno predstavlja politično breme te koalicije in bi se najbrž s svojega mesta že moral posloviti, če razmerja v državnem zboru ne bi koaliciji povzročala glavobolov že ob misli, da bi morali iskati večino za novega ministra.”
Turk: “Uredniško politiko POP TV, v luči te afere, vidim v luči zadnje izjave novinarke Sandre Bašić-Hrvatin, ki so jo na Twitterju delile Primorske novice: “Odgovornost pomeni sprejeti odločitev, da se o določenih zadevah ne bo poročalo in o določenih stališčih ne bo razpravljalo. To ni cenzura, ampak odgovorno medijsko delovanje”. V tem smislu “odgovornega medijskega delovanja” po prepričanju Turka deluje tudi POP TV, kar pa nima nobene zveze z novinarstvom, ne z resno televizijo in z družbeno analitiko, ampak ima zvezo s tem, da se branijo strukture, ki jih ta vlada ogroža. Branijo se fevdi, privilegiji, monopoli na vseh področjih, ki so se v zadnjih 30 letih zajedli v vse pore slovenske družbe. V primeru POP TV-jevega posnetka se je točno vedelo, da je zadeva zmontirana, in da na celotni zadevi ni nič – ko je govora o avtentičnosti. “A to je zanje najmanjša ovira, ker so ocenili, da je na ta način mogoče škoditi tej vladi, kar počnejo tako rekoč vsakodnevno in so to uporabili brez kakršnekoli zadrege.”
“In sedaj bodo zadevo pustili pri miru, opravičevali se ne bodo in tako deluje 80 odstotkov medijske krajine na Slovenskem, zaradi česar se moramo vprašati po zdravju.” Pri nas so vrednote t. i. “novinarstva” antivrednote. Na prave vrednote pa prisega Nova24TV, SIOL, Požareport, Faktor, Ura moči, potem pa se nabor počasi konča. Večina novinarstva v Sloveniji pa dela po principu konverzije vrednot v antivrednote in po principu konverzije resnice v neresnico. Nepresežni mojstri v tem pa so pri Necenzurirano. “Oni pa so za to res specialisti. Kadar kaj pri njih preberem, vem pa da tisto kar trdijo, da je resnica ravno obratno. Če oni trdijo, da Ljubljanica poplavlja, potem vem, da je Ljubljanska pokrajina podvržena hudi suši itd.” Vendar pa tudi preostali v tem mojstrstvu ne zaostajajo prav veliko – pretvorbe resnice v neresnico in vrednot v nevrednote.
