Piše: Blagovest.si
Kot je znano, je bil nedavno papež emeritus Benedikt XVI. prvi papež v novejši zgodovini, ki se je odločil za odstop. Kot menijo poznavalci, bi to lahko vplivalo tudi na vse njegove naslednike.
Sedanji papež Frančišek je sicer že večkrat namignil, da bi utegnil tudi sam posnemati svojega predhodnika in se odpovedati papeški službi, če bi bilo to potrebno. Špekulacije o njegovem skorajšnjem odstopu pa so se povečale ne samo zaradi smrti Benedikta XVI., ampak tudi zaradi afere Rupnik, saj je razvpiti slovenski jezuit eden najbolj globalno vplivnih slovenskih teologov. Portal Domovina pa je nedavno objavil tudi kritični intervju z nekdanjo članico fokolarov, ki imajo prav tako močan vpliv na pontifikat papeža Frančiška.
Nekaj pa je k temu pripomogel tudi nekdanji Benediktov tajnik Georg Gänswein, ki z napovedjo svoje knjige “Nič drugega kot resnica” vzbuja po mnenju nekaterih podobne občutke kot princ Harry v britanski kraljevi družini. V knjigi naj bi namreč razkril tudi nesoglasja med sedanjim papežem Frančiškom ter predhodnik Benediktom XVI., čeprav slednji o njih nikoli ni želel javno govoriti. V Vatikanu prevladujejo mnenja, da sedaj ni pravi čas za izdajo knjige in naj Gänswein svoje pomisleke raje izrazi papežu osebno, ne pa da jih razširja preko medijev.
Najnovejša številka Družine ob tem poroča, da je papež Frančišek nadškofa Georga Gänsweina, ki je uradno še vedno prefekt papeške hiše, v avdienco sprejel 9. januarja. Kaj sta se pogovarjala, ni znano, možna tema pa bi lahko bila prihodnja služba za 66-letnega nekdanjega Benediktovega tajnika. V omenjeni knjigi, ki že pred izidom sproža precej odzivov, je tudi zapisal, da mu je Frančišek leta 2020 izrazil željo, da se posveti samo Benediktu XVI., službe prefekta papeške hiše pa do nadaljnjega ne opravlja več. Takrat se je počutil kot »razpolovljeni prefekt«. Gänswein je dan pred pogrebom v pogovoru za Die Tagespost tudi dejal, da je Benedikta XVI. bolelo, ko je papež Frančišek z dokumentom Traditionis Custodes omejil obhajanje tridentinske latinske maše.
Papež Frančišek bo deseto obletnico svojega pontifikata obeležil čez dobra dva meseca, natančneje 13. marca letos. Zato so špekulacije o tem, da bi lahko morda na ta dan odstopil, še glasnejše. Na pogrebu Benedikta XVI. je (z invalidskega vozička in v rdečem večerničnem plašču, ki se uporablja za bogoslužna opravila izven svete maše) vodil samo besedno bogoslužje, v nadaljevanju pa je mašo vodil 88-letni kardinal Giovanni Battista Re, sicer dekan kardinalskega zbora, nekdaj pa predsednik papeške komisije za Latinsko Ameriko in prefekt kongregacije za škofe. Aktualni papež se je tik pred pokopom še zadnjič poklonil svojemu predhodniku, videti je bil izčrpan. Glede na to, da so se nekateri notranji spori zaradi domnevnega razkoraka med njim in predhodnikom Benediktom XVI. okrepili, se postavlja vprašanje, kako hitro lahko pride do morebitnega odstopa sedanjega papeža ter izvolitve novega, pa tudi kakšno agendo bi izbral Frančiškov naslednik. Papež Frančišek je že zdaj v dolžini svojega pontifikata presegel svojega predhodnika, ki je vesoljno cerkev vodil osem let. Res pa je tudi, da sta bila v nasprotju z Janezom Pavlom II. oba že dokaj v letih, ko sta bila izvoljena za papeža – Benedikt XVI. je imel 78 let, Frančišek pa dve leti manj. Za primerjavo: Janez XXIII., ki je začel z drugim vatikanskim koncilom, jih je imel 77 in praktično nihče ni računal, da bi lahko tako preobrazil Cerkev, sploh ker je bil na Petrovem prestolu samo štiri leta. A bil je vse prej kot “prehodni papež”, kot so pričakovali.
Več TUKAJ.
