Piše: Vida Kocjan
Specializirano državno tožilstvo v Sloveniji je končalo preiskavo sodelovanja med podjetji Martina Berishaja in družbo Gen-I Beograd v obdobju, ko je skupino Gen-I vodil Robert Golob. Tožilstvo je zadevo odstopilo srbskemu tožilstvu, saj naj bi bili ključni dokazi in osumljenci, vključno z Borislavom Antovićem, povezani s Srbijo. Odločitev je čudaška in kaže na reševanje Goloba, pa tudi na potrditev obstoja kriminalne afere.
V teh dneh smo izvedeli, da je preiskava razkrila sum zlorabe položaja, ko je Gen-I Beograd v obdobju 2019–2022 nakazal več kot dva milijona evrov na račune Berishajevih podjetij v tujini, kot je MB Consulting, od katerih je bilo približno 1,8 milijona evrov dvignjenih v gotovini. Slednje nakazuje pranje denarja, s katerim naj bi financirali politični kampanji, vključno s kampanjo albanskega politika in aktivista, sicer pa predsednika kosovske vlade Albina Kurtija. Slovensko tožilstvo meni, da so sledi denarja vodile v Srbijo, kjer pa sodelovanje ni mogoče zaradi omejitev pri izročanju in dostopu do podatkov.
Učinkovitost preiskave pod vprašajem
Odločitev o odstopu zadeve srbskemu tožilstvu sproža vprašanja o učinkovitosti preiskave, saj v javnosti velja, da Srbija pogosto ne sodeluje v takih primerih. Nekateri to vidijo kot posredno »rešitev« za Goloba, hkrati pa potrditev obstoja kriminalne afere. Informacije sicer ostajajo delno prikrite, saj uradni dokumenti v javnosti še niso bili predstavljeni, to pa odpira prostor za špekulacije in politično interpretacijo.
Povezave Šolak, Gen-I in Golob
Veliko vprašanj se nanaša tudi na morebitne povezave Dragana Šolaka z afero Gen-I Beograd in Robertom Golobom. Šolak je lastnik medijske skupine United Group, ki vključuje tudi portal N1 Slovenija. Šolakova N1 je podpirala Goloba, kar bi lahko nakazovalo posredno povezavo prek medijskega vpliva. Šolaka so zamenjali, kar je za nekatere pomenilo pravi šok. Zdaj pa se je razvedelo, da je Dragan Šolak prek podjetij v svoji lasti skupaj z nekdanjim vodstvom vložil zahtevo na pristojno zbornico amsterdamskega sodišča (Enterprise Chamber). Pritožuje se, ker mu United Group ni podaljšal svetovalne pogodbe in ker njegova podjetja niso prejela uspešnostnih plačil, vključno z izplačilom dividend. Ti očitki služijo samo interesom Šolaka in ne skupine United Group, pravijo poznavalci, nizozemsko sodišče pa je po naših podatkih zavrnilo Šolakovo prošnjo za nujno obravnavo zahtevkov.
Po padcu Šolaka pada še Golobova zgodba o Janši
Odločitev slovenskega Specializiranega državnega tožilstva, da so končali preiskavo sodelovanja med podjetji Martina Berishaja in družbo Gen-i Beograd v času, ko je skupino Gen-I vodil zdajšnji predsednik vlade Robert Golob, je nenavadna. Novinar Peter Jančič je na svojem portalu Spletni časopis zapisal, da je »dva milijona veliko denarja in nenavadno se zdi, da s tem centrala Gen-I v Sloveniji ne bi imela nič. Vsaj reagirati bi morala,« je dodal.
Pogodbo z Martinom Berishajem je namreč podpisal Borislav Antović, v Gen-i Beograd zaposlen kot svetovalec za finance. Po telefonu je novinarjem povedal, da brez soglasja delodajalca izjave ne more dati. Gen-i Beograd je v času sodelovanja z Berishajem vodil Igor Koprivnikar, ki dogajanja tudi ni bil pripravljen komentirati.
Spletni časopis pa opozarja na čudaške odgovore Roberta Goloba, da je za nakazila denarja iz Gen-I na Kosovo in tudi v Črno Goro kriv Janez Janša. Vse bolj se namreč kaže, da so bile te informacije namerno širjenje neresnic, da bi odvrnil pozornost od pravega dogajanja. Informacije je širil portal Necenzurirano, ki velja za propagandno glasilo Golobove stranke Gibanje Svoboda. Po navedbah portala naj bi bil Slovenski urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki ga je vodil Damjan Žugelj, jeseni 2021, ko so se bližale srbske parlamentarne volitve, zbiral podatke o računih Dragana Đilasa, nekdanjega župana Beograda, v Sloveniji in drugih evropskih državah. Temu so sledile aktivnosti srbskega urada za pranje denarja, ki je na Balkanu raziskoval račune, transakcije in posle družbe Gen-I. Necenzurirani so Janšo povezovali tudi z Aleksandrom Vučićem, ki naj bi po skupnem dogovoru napovedal razkritje dokazov o grdih početjih Đilasa in medijskega mogotca Dragan Šolaka. V Slovenijo pa bi naj prišli podatki o stranpoteh Gen-I. Zgodbe so povzeli tudi največji mediji v državi.
Proti Žuglju so nato vladajoči sprožili pravo gonjo, tudi preiskavo v parlamentu, češ naj bi bil zlorabljal položaj in preverjal preveč. Vse preiskave ravnanja premiera Goloba in Gen-I v preteklosti pa so sistematično blokirali. Tako je še danes. »Verjetno smo bili tudi zaradi tega priča več menjavam notranjih ministrov in šefov policije,« ugotavlja Peter Jančič.
Skoraj 2 milijona evrov v gotovini
Zgodba o nakazovanju denarja na račune Berishajevih podjetij in dvigih v gotovini je bila prvič objavljena pred volitvami leta 2022. Za kaj je šel denar, še danes ni jasno. Berishaj je za Tarčo na TV Slovenija pred dvema letoma zatrjeval, da se ni ukvarjal s prodajo energije, »posredoval jim je le politični pogled na strategije, ki jih ima neka država v določeni situaciji«. Maks Helbl iz Gen-I pa je kot razlog za milijonska plačila navedel, da so bila ta »povezana z realiziranimi pogodbami za prodajo in nakupe električne energije, pri katerih je Berishaj konkretno sodeloval«. Pojasnili sta težko združljivi, šlo je za skoraj dva milijona evrov, kar je več, kot je imel Gen-I v Srbiji dobička.
Berishaj sicer spada v krog kosovskega premierja Albina Kurtija in ima več vplivnih znancev v Sloveniji, pa tudi slovensko državljanstvo. Med drugim smo izbrskali fotografijo, na kateri je skupaj z nekdanjim predsednikom države in zadnjim predsednikom slovenske komunistične partije Milanom Kučanom. Slednji je tako kot Golob znanstvo z Berishajem pričakovano zanikal.
Preiskave na Kosovu
Berishaj pa je svoje delo za Gen-i javno pojasnjeval tudi pred kosovsko parlamentarno preiskovalno komisijo. Tudi tam je zatrdil, da se ni ukvarjal s prodajo energije, posredoval je le politični pogled na strategije.
Nekateri mediji na Kosovu pa so poročali, da bo kosovsko specialno tožilstvo vložilo obtožnico zoper Berishaja. Tam naj bi ga obravnavali zaradi sumov kaznivih dejanj pranja denarja, utaje davkov in prikrivanja informacij o premoženju. Za zdaj o tem ni podatkov, dostopno pa je, da je Kosovska agencija za boj proti korupciji (AKK) leta 2022 vložila kazensko ovadbo zoper Berishaja zaradi prikrivanja premoženja, povezanega zlasti s podjetjem MB Consulting v Črni gori. Ta zadeva je bila nato posredovana kosovskemu tožilstvu za nadaljnjo preiskavo. Prištinsko tožilstvo je nato februarja 2025 začelo preiskavo zoper Berishaja zaradi suma volilne prevare, povezane z domnevnim prevzemom glasovnic iz diaspore v Zagrebu. Nekateri pa so poročali, da je specialno tožilstvo na Kosovu Berishaja zaslišalo zaradi suma pranja denarja.
