Piše: Branimir Stanić za Glas Koncila
»Krščansko-demokratska politika ima mandat tudi v zvezi s krščansko kulturo. Krščanstvo je kot prvo ustvarilo svobodnega človeka. Zato moramo v prvi vrsti zaščititi človekovo dostojanstvo. Nato je krščanstvo ustvarilo krščansko družino. Zaščititi moramo koncept krščanske družine. Poleg tega je krščanstvo ustvarilo države v tem delu sveta, (…), zato moramo tudi narode zaščititi. «To je v ekskluzivnem intervjuju za Glas Koncila izrekel madžarski premier Viktor Orbán. Izgovoril jih je v sedanjem času, ko se med evropskimi krščanskimi demokrati vse izgublja soglasje o tem, kaj krščanska demokracija sploh predstavlja in katere vrednote mora varovati. V sodobnem času, ko so se, kot je dejal vodja madžarske izvršne oblasti, “zahodnjaki odločili, da bodo živeli v postnacionalnem in postkrščanskem svetu,” vloga držav z močno krščansko tradicijo, kot je Hrvaška, in koncept močne nacionalne države očitno niso zanemarljive, lahko pa so tudi ključne – če želijo te vrednote zaščititi.
Sporočila, ki jih je madžarski sogovornik podal v intervjuju za Glas Koncila, so jasna, opozoril pa je tudi na grožnje sodobni Evropi in njenim narodom, ki jih večina jih trpi zaradi negativnih demografskih trendov, in so, gledano z verske perspektive, že dolgo napovedana. Mnogi se niso zavedali, da je pred 40 leti, leta 1981, sv. Papež Janez Pavel II sprožil prvi “Mednarodni pogovor o skupnih krščanskih koreninah evropskih narodov”, ta pa je v resnici napovedal, tisto kar se je tako hitro zgodilo od takrat do danes. Papež je nato svetu povedal: »Evropa je skupnost narodov, ki so v preteklosti postali takšni zahvaljujoč moči evangelija, ki je utelešen v njihovih kulturah in je njihov skupni temelj. Deset let pozneje, po padcu železne zavese, je papež sklical izredno škofovsko sinodo o Cerkvi v Evropi in znova pozval k zaščiti krščanskih korenin evropskega vzhoda in zahoda in pokazal na položaj narodov, ki so trpeli pod komunističnim čevljem. Desetletje pozneje, na začetku novega tisočletja, ko se je sprejemala t.i. Evropska ustava, se je papež spet goreče zavzemal, da bi preambula dokumenta vsebovala vsaj kratek stavek o krščanskih koreninah Evrope, mnogi pa so zlonamerno trdili, da se je stari in bolni papež boril za privilegije katoliške cerkve in da je to razprava o konceptih. Toda prerokba se je kmalu uresničila in v skupnosti držav, ki človeštvu prinaša toliko dobrega, se je pokazalo, da je mogoče obenem promovirati teorijo spola in sprejemati zastrašujoče zakone, ki nekaterim državam omogočajocelo ubijanje bolnih otrok. Cerkveno poslanstvo je nadaljeval papež Benedikt XVI., ki je leta 2012 ustanovil Papeški svet za novo evangelizacijo s posebnim poudarkom na evropski celini, papež Frančišek pa v svojem pontifikatu pogosto govori o narodih, ki ne bodo mogli preživeti, če bodo pozabili in zanemarili svoje korenine, in to kljub blaginji, v kateri živijo.
Toda samo papeži in cerkveno vodstvo se ne morejo boriti za družbeno zaščito krščanskih vrednot, ki dolgoročno vedno zagotavljajo boljše življenje vseh ljudi. Temu namenu služi najprej politika, ki je do sedaj zgradila številne dragocene programe in projekte na področju krščanskih vrednot v Evropski uniji, na drugih področjih pa se jim je začela odpovedovati. Toda, kot je dejal madžarski premier, “če ima kdo večino, vendar s to večino ne teži k resnici, zakaj to večino sploh potrebuje?” »Če pa nekdo predstavlja resnico, vendar ne more premakniti večine, kako bo deloval v interesu te resnice?« To je označil za ključni izziv današnje (krščansko-demokratske) politike. Krščanski demokrati so na oblasti tudi na Hrvaškem, vendar morate poznati resnico.
