Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat je letna inflacija v območju evra novembra nazadovala na 10 odstotkov, potem ko je oktobra znašala 10,6 odstotka. Najmočnejši dejavnik, ki aktivno poganja inflacijo, so visoke cene energentov, ki se nato razpršijo po celotnem gospodarstvu. Če ne bi bilo dejavnika visokih cen energentov (delno je za to kriva tudi ECB s premalo agresivno politiko višanja obrestnih mer), bi bila inflacija na skoraj običajni ravni. Razen v Sloveniji. V Sloveniji po šestih mesecih končno začenjamo čutiti “Svobodo”.
Slovenska inflacija je bila oktobra zaradi potez vlade z regulacijo cen energentov, kar bomo seveda posredno plačali davkoplačevalci, nižja, kot je bilo EU povprečje. Medtem ko se evropska inflacija umirja, pa se slovenska kljub regulaciji viša.
Kot je opozoril poslanec SDS Andrej Hojvik, ne drži naslov članka, ki je bil objavljen na MMC, češ da je inflacija novembra vztrajala pri skoraj 10 odstotkih. Ni vztrajala, pač pa je poskočila. Oktobra je bila namreč nižja.
Na to jasno kažejo tudi podatki statističnega urada. Inflacija hrane in brezalkoholnih pijač pa bo kmalu dosegla 20 odstotkov, kar je že blizu začetku hiperinflacije iz sredine osemdesetih, zaradi katere smo nato v času Markovićevih reform rezali ničle z dinarskih bankovcev.
Lahovnik: gre za napad na življenjski standard
Javno znana, a medijsko zamolčana skrivnost je, da davčna politika izredno vpliva na konkurenčnost gopodarstva, posredno pa tudi na inflacijo. Vlada je pred kratkim sprejela paket davčnih novosti, ki vas bo – ob vse hujši inflaciji – neposredno udaril po žepu. Razveljavitev davčne reforme vlade Janeza Janše je po mnenju ekonomista in bivšega ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahkovnika “napad na življenjski standard”, kot je zapisal na socialnem omrežju Twitter: “Ukinitev usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je ob 11 % inflaciji napad na življenjski standard, ker se zvišuje povprečna obdavčitev realnih dohodkov v času hude draginje”.
V preteklosti pa tudi povedal, da se davčni primež ob draginji zateguje in da se zvišuje progresivna obdavčitev, namesto da bi iskali načine, kako v krizi razbremeniti podjetja in prebivalstvo. Dvom v odločitev ministrstva za finance pa postane še toliko večji, ko celo fiskalni svet ugotovi, da vlada ni ravno vešča pri ocenjevanju realnega stanja in iskanju rešitev zanj, saj, kot so zapisali na Twitterju: “Predlog rebalansa državnega proračuna za 2022 ocenjujejo kot nerealističnega, v primeru realizacije pa kot neustreznega zaradi pretirane ekspanzivne naravnanosti.”
O višanju plač se ne poroča
Zelo pomenljivo je, kako zelo malo se je v medijih poročalo, da vam bo vlada z davčno reformo efektivno znižala plače. Večina ljudi namreč sploh ne ve, kaj se dogaja, da bodo namreč iz svojega dela dobili manj, čeprav v državi vlada zgodovinsko visoka inflacija. Šele v začetku leta 2023, ko bo začel izginjati srednji razred, se bodo ljudje začeli zavedati, kaj se v resnici dogaja.