Piše: Gašper Blažič
Poročali smo že o stališču slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, da bi morala Evropska unija začeti neposredne pogovore z Rusijo. EU bi po njenem mnenju morala imenovati skupino “modrih moških in žensk”, ki bi z Rusijo začeli tiho diplomacijo kot prvi korak do neposrednega dialoga.
Tako imenovani »svet modrecev« je v slovenskem političnem prostoru sicer že stara ideja, ki se je pojavljala v drugih kontekstih. Nekateri posamezni intelektualci so kot možnost rešitve političnih kriz predlagali tovrstni organ, ki bi imel mediatorsko vlogo za preseganje ideoloških delitev.
»Svet modrecev« kot rešitev?
Poglejmo bolj natančno. Maja 2011 je tedanji predsednik SLS Radovan Žerjav na kongresu svoje stranke delegatom in javnosti predlagal vzpostavite nekakšnega nestrankarskega Sveta za Slovenijo 2020. V t.i. “skupini modrih” bi ljudje z visokim ugledom in moralno avtoriteto pomagali popeljati slovensko državo in družbo iz trenutne krize, je po poročanju STA takrat razložil Žerjav. Svet bi izmenično sklicevali različni akterji, med drugim tudi sami člani sveta, njegove prednostne naloge pa bi po Žerjavu morale biti dvig konkurenčnosti gospodarstva, učinkovita javna uprava, vzdržnost javnih financ, socialna in pravna država, samooskrba s hrano in trajnostni razvoj. Kdo naj bi bil član takšnega organa, seveda ni natančno pojasnil, a nekateri so hitri uvideli, da bi bil to lahko nekakšen neizvoljeni »centralni komite«.
Pravnik dr. Tone Jerovšek je bil v intervjuju za Demokracijo v začetku junija 2011 do predloga ustanovitve takšnega organa kritičen: »Svet modrecev meni ni razumljiv. Institucionalno ne moremo postaviti sveta modrecev, saj bi za to morali spremeniti ustavo. Tudi ne vem, koga bi zamenjal. In kako bi to funkcioniralo, saj imajo posamezni organi z ustavo in zakoni določene pristojnosti. Sicer pa je pogovore o prihodnosti organiziral že pokojni predsednik republike in ni nič nastalo in ne nastalo. Svet modrecev ne more nadomestiti z ustavo določenih oblastnih organov. Strokovnjake, svetovalce, ki jih potrebujejo posamezne stranke, parlament, vlada …, pa je že sedaj mogoče angažirati in vključiti. Sicer pa že deluje nekaj svetovalnih gremijev. Meni predlog predsednika SLS ni popolnoma jasen. Poleg tega pa modreci praviloma niso operativni; mi v teh kriznih časih potrebujemo operativne organe, operativno vlado, ki bo nemudoma reševala težave v gospodarstvu, v vseh družbenih sistemih in podsistemih ter sprejemala ukrepe, odločitve v prid njihovega izboljšanja. Sedanja oblast ne bo poslušala modrecev, saj je za vse dobronamerne predloge gluha, tudi opozicije ne posluša glede predlogov oziroma amandmajev, ki so dobri. Zavrnejo vse po kriteriju, od kod prihaja predlog, ne po kriteriju, kaj se predlaga.«
Povsem zgrešena zunanja politika
V mednarodni politiki je seveda stvar nekoliko drugačna, a še vedno vprašljiva. Jasno je sicer, da želi biti Slovenija pod sedanjo oblastjo aktivna na področju mednarodne politike, predvsem v luči članstva v Varnostnem svetu OZN, a ji ne gre najbolje, saj se zateka h konceptom iz časa jugoslovanske »neuvrščenosti«, kar se pozna tudi v zunanjepolitičnih stikih, v katerih prevladuje »tretji svet« ter v Golobovem »lovljenju iz zasede pri WC-ju« ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tako je zunanja ministrica Tanja Fajon ljubljenka zlasti arabskih držav, medtem ko se vse bolj krepijo pritiski levičarjev, da Slovenija uvede sankcije proti Izraelu in celo prekine diplomatske stike s to državo.
No, naši viri pa opozarjajo, da želi Nataša Pirc Musar ubiti dve muhi na en mah. S predlogom »sveta modrecev« za primer Rusije bi vzbudila pozornost in morda celo simpatijo Američanov, pa tudi Bruslja. Po drugi strani pa naj bi želela v ta organ pripeljati Milana Kučana in Danila Türka, ki sta bila njena zelo vidna podpornika pred predsedniškimi volitvami, sedaj pa naj bi jima vrnila uslugo. Kučan je bil sicer že v času Boruta Pahorja, ko je bil ta še predsednik vlade, postal odposlanec vlade za Bosno in Hercegovino. Kakšne posebne vloge ni odigral, čeprav so ga mainstream mediji zelo hvalili, da je pripravil odlična poročila o dogajanju v BiH. Realno se je sestajal predvsem z Miloradom Dodikom in njegovim krogom. Oba s Türkom pa sta znana po svoji naklonjenosti Moskvi. Če bi torej oba (ali vsaj eden njiju) postala kreatorja mednarodne politike v odnosu do Moskve, bi to lahko postalo novo breme za EU in za Zahod nasploh, saj je znano, kako je Zahod Putinu ves čas nasedal in popuščal – posledice so znane.
